| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 3 / 3
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Avtocestna policija kot odziv na sodobna ogrožanja : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Janez Rupnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo predstavili novoustanovljeno avtocestno policijo in razloge za njeno ustanovitev. Opredelili smo strukturo delovanja in naloge posameznih enot in oddelkov Uprave avtocestne policije. Opravljena je bila tudi primerjava s primerljivimi policijami v svetu in Evropski uniji. Predstavljena in obrazložena so bila najpogostejša kazniva dejanja na avtocestnem omrežju, katera smo ločili na cestni del in na dejanja, ki se pojavljajo na avtocestnih počivališčih. Za oba sklopa kaznivih dejanj so bili predstavljeni tudi statistični podatki za zadnja leta, na podlagi navedenega, pa so bili opredeljeni in predstavljeni ukrepi za izboljšanje varnosti na avtocestnem omrežju. Ugotovljeno je bilo, da je model avtocestne policije razširjen tako v Evropi kot drugod po svetu, slovenski model pa je povzet po nizozemskem, ki sodi med najbolj učinkovite sisteme avtocestnih policij. Trenutno avtocestna policija v Sloveniji deluje z omejenimi resursi, saj obratuje samo Uprava avtocestne policije s svojima dvema oddelkoma in Specializirana enota avtocestne policije Ljubljana, še štiri specializirane enote pa so v nastajanju, s predvidenim odprtjem v letu 2022. Pri predstavitvi in analiziranju kaznivih dejanj smo ugotovili, da gre na cestnem delu v večini primerov za tako imenovana kazniva dejanja tihotapljenja, kjer storilci z vozili prevažajo prepovedano drogo, orožje ali ljudi, velikokrat pa se prevažajo tudi z odtujenimi vozili. Na avtocestnih počivališčih pa z naskokom prevladujejo kazniva dejanja tatvin goriva, kar nekaj pa je tudi goljufij, vlomov v vozila in ostalih kaznivih dejanj. S predstavljenimi ukrepi za izboljšanje varnosti na avtocestnem omrežju menimo, da bo avtocestna policija dosegla zastavljen cilj, ki je varna avtocesta skozi Republiko Slovenijo.
Ključne besede: policija, avtocestna policija, prometna varnost, kazniva dejanja, izboljšanje varnosti, ukrepi, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.01.2022; Ogledov: 793; Prenosov: 134
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

2.
Možnosti prilagajanja mestne cestne in železniške infrastrukture zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa
Zoran Jurić, 2009, magistrsko delo

Opis: Prometni sistemi velikih mest so se razvijali neodvisno po posameznih prometnih vejah: cestni promet (javni mestni tramvajski in avtobusni promet, taxi promet, individualni motorni promet, promet kolesarjev in pešcev), železniški promet (daljinski in mestno primestni promet) ter zračni promet povezan s cesto do mestnih območij. Parcialno reševanje prometnih problemov po posameznih prometnih vejah je pripeljalo do vse večje uporabe individualnega motornega prometa, kar je povzročilo prometne zastoje in zamašenost glavnih prometnic, povečano potrošnjo energije, emisijo izpušnih plinov in onesnaženje okolja, hrup, povečano število prometnih nesreč in velike materialne škode. Nove prometne rešitve v velikih mestih rezultirajo z razvojem javnega mestnega in primestnega prometa v strukturi celotnega potniškega prometa, omogočajo lažjo mobilnost prebivalstva in večjo zaščito okolja. Ob omenjenih ukrepih prometne politike, morajo planerji in urbanisti pri načrtovanju razvoja večjih mest integralno (multimodalno) načrtovati razvoj cestne in železniške prometne mreže. Sistemsko načrtovanje prometne mreže v mestih onemogoča paralelne linije javnega mestnega prometa (avtobusne in tramvajske linije z linijami mestno-primestne železnice), omogoča boljšo pokritost prometne mreže v delih mesta, usklajenost voznih redov raznih vrst prometa (vozni red mestno-primestne železnice z voznimi redi avtobusnega in tramvajskega prometa, taxi prometa), razvojne usklajenosti investicij konkurentnih vrst prometa (cestni in železniški promet), sprejemljivo rast mest in načrtovanje razvoja urbanega okolja, boljšo povezanost mest z regionalnim okrožjem, zaščito pred hrupom, zmanjšanje onesnaženja z izpušnimi plini na mestnih prometnicah in negativen vpliv prometa na ekologijo, izboljšanje kakovosti življenja v mestih z višanjem kakovosti usluge in skupnega povezovanja posameznih vrst prometa v enoten tehnološki in tarifni sistem. Urbanisti, prometni projektanti in planerji s prometnim načrtovanjem raziskujejo razvojno projekcijo mesta, predvidevajo razporeditev potovanj in preučujejo zahteve uporabnikov prometnega sistema. Pri raziskovanju značilnosti, zakonitosti in zahtev uporabnikov prometnega sistema morajo najti optimalne rešitve med napovedmi matematičnih modelov in razvojnimi možnostmi mesta. Raziskovanja, ki ji jih je opravil avtor, kažejo optimalno razmerje razvoja in možnosti prilagoditve cestne in železniške infrastrukture zahtevi integracije javnega mestnega potniškega prometa v večjih mestih. Posebej je ta problem obdelan na primeru Mesta Zagreba, kjer se je rekonstrukcija obstoječe in izgradnja nove cestne in železniške prometne mreže pogosto odvijala kot posebni del vsakega sistema. Znanstveni in interdisciplinarni pristop zahteva integralno načrtovanje in reševanje medsebojne odvisnosti cestne in železniške prometne mreže pogojene z rastjo prometnega povpraševanja, ki je pripeljalo do zamašenosti mestnih prometnic, vzporednih avtobusnih in železniških linij, neusklajenosti voznih redov, neusklajenosti razvoja javnega mestnega prometa in neusklajenosti investicij v celotni prometni mreži. Raziskovanje se ukvarja tudi z izboljšanjem načrtovanja cestne in železniške prometne mreže, z medsebojno interakcijo cestnega in železniškega prometa in z enakomernejšo razprostranjenostjo prometne mreže v večjih mestih. Z metodami prometnega načrtovanja so proučene svetovne in evropske izkušnje ter vzorci, ki povzročajo neenakomeren razvoj posameznih vrst prometa, različnega deleža v celotnem prometnem sistemu, ki se manifestira z neusklajenostjo voznih redov, neenakomernih razvojnih investicij posameznih vrst prometa, sprejemanje napačnih odločitev prometne politike, nedorečene zakonske regulative o financiranju prometne mreže in prometnih sistemov različnih administrativnih celot (države, županije, lokalne samouprave). V nalogi so obdelani tudi ukrepi, ki pripomorejo k povezovanju prometnih sistemov v mestih v širši regionalni sistem in uk
Ključne besede: prilagajanje mestne cestne in železniške infrastrukture, zahtevam integracije mestnega javnega potniškega prometa, načrtovanje prometne mreže, prometna ponudba, prometno povpraševanje, postopek prometneg načrtovanja, analiza modela prometnega povpraševanja, multimodalno (integralno) načrtovanje cestne in železniške mreže, zmanjšanje hrupa na glavnih mestnih prometnicah, zmanjšanje onesnaženosti okolja povečanje varnosti prometa, izboljšanje pristopa potnikov, rešitve problema parkiranja
Objavljeno v DKUM: 23.09.2014; Ogledov: 2001; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (8,44 MB)

3.
OCENA UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE RAVNI CESTNE INFRASTRUKTURE NA PROMETNO VARNOST ENOSLEDNIH MOTORNIH VOZIL
Stanislav Zotlar, 2012, magistrsko delo

Opis: Vozniki enoslednih motornih vozil so v prometu ena izmed bolj izpostavljenih skupin udeležencev v cestnem prometu. Predvsem je zaskrbljujoča visoka stopnja poškodb v prometnih nesrečah, v katerih so udeleženi motoristi. Magistrsko delo je nastalo na podlagi konkretne raziskave, katere namen je bil ugotoviti lokacije mest zgostitev prometnih nesreč z udeleženimi motoristi na državnem cestnem omrežju in vzroke za nastanek prometnih nesreč. Oceniti sem želel učinek izvedenih infrastrukturnih ukrepov za izboljšanje ravni prometne varnosti enoslednih motorni vozil. S statističnimi metodami sem analiziral nevarne odseke in prometne nesreče motoristov pred uvedbo ukrepov in po njej. Ugotovil sem, da se je raven prometne varnosti motoristov po uvedbi ukrepov znatno izboljšala, kar pomeni, da so izbrani ukrepi, izvedeni na državnih cestah, upravičeni in učinkoviti.
Ključne besede: cestni promet, enosledna motorna vozila, prometne nesreče motoristov, ukrepi za izboljšanje prometne varnosti, analiza nevarnih odsekov, mnenjska raziskava
Objavljeno v DKUM: 07.12.2012; Ogledov: 2695; Prenosov: 355
.pdf Celotno besedilo (7,53 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici