SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ANALIZA PROGRAMA PREDŠOLSKE VZGOJE
Patricija Fridl, Simona Milošič, 2009, diplomsko delo

Opis: Povzetek Diplomsko delo obravnava analizo programov izobraževanja vzgojiteljic/jev. Predstavljeno je izobraževanje vzgojiteljev/vzgojiteljic v preteklosti, podrobno pa smo raziskali program izobraževanja vzgojiteljic/ev, ki je veljaven in se izvaja od šolskega leta 1995 dalje in program izobraževanja vzgojiteljic/ev, ki je nastajal v skladu z Bolonjskimi procesi 2008 in, ki se bo začel izvajati s študijskim letom 2009/2010. Zanima nas, v čem sta si programa podobna, kje prihaja do razlik, in ali kakšne so podobnosti in/ali razlike. Oba programa izobraževanja sta predstavljena v celoti in sicer od pogojev za vpis do zaključka študija to je do zagovora diplomskega dela. Na temelju analize obeh programom smo ugotovili, da do odstopanj prihaja pri številu predmetov, pri številu izbirnih predmetov, predvsem pa so odstopanja pri prehodih med programi, saj prehodi v programu izobraževanja vzgojiteljic/ev , ki se izvaja od leta 1995 dalje, niso možni. Prav tako prihaja do odstopanj pri možnostih za nadaljevanje študija in številu ur pedagoške prakse.
Ključne besede: Ključne besede: izobraževanje, vzgojitelj/vzgojiteljica, izbirni predmeti, predmeti, pedagoška praksa, prehodi med programi.
Objavljeno: 26.03.2009; Ogledov: 2019; Prenosov: 265
.pdf Celotno besedilo (460,03 KB)

3.
4.
Izvajanje pouka tehnike in tehnologije ter izbirnih predmetov kot ena izmed priložnosti medpredmetnega povezovanja
Dragica Pešaković, 2010, strokovni članek

Opis: Medpredmetno povezovanje je danes prav gotovo ena od oblik sodobnega poučevanja. Nekateri cilji sodobne šole že sami po sebi zahtevajo usklajeno načrtovanje učiteljev različnih predmetov in področij. Velikokrat ostane to povezovanje samo na ravni učnih vsebin, ne pa tudi v načinu poučevanja. V izvedenem primeru je bil vodilni predmet tehnika in tehnologija. Ta se je povezoval s kemijo, fiziko ter izbirnim predmetom obdelava kovin. Poučevanje je potekalo timsko, kjer sva se učiteljici medsebojno dopolnjevali v znanju, sposobnostih in spretnostih. Želeli sva, da učenci s skupnimi dejavnostmi in procesi povežejo znanja o kovinah in nekovinah različnih predmetnih področij, določeno vsebino usvojijo čim bolj celostno ter pridobijo trajnejše in kakovostnejše znanje. Učenci so z eksperimentalnim delom, reševanjem problemov, iskanjem informacij in sodelovalnim učenjem spoznali lastnosti kovin, ki so jih v naslednjih urah uporabili pri izdelavi izdelka iz kovin. Pokazali so veliko zanimanje za tovrstno obliko pouka, bili so bolj motivirani, iznajdljivi, ustvarjalni in bolj samostojni kot običajno. Znanja so povezali v celoto – to je bil tudi namen medpredmetnega povezovanja. Pridobljeno znanje je tako širše in praktično uporabno. Izvedeni primer lahko ponavljamo in nadgrajujemo, prenosljiv je tudi na nove primere in druge predmete.
Ključne besede: tehnika in tehnologija, medpredmetna povezava, timsko poučevanje, kovine, fizika, kemija, metodika, učne metode, izbirni predmeti, medpredmetno povezovanje
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 178; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (558,36 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih učencev v osnovnih šolah
Katja Pinterič, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo opredelili in razjasnili uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih. Teoretični del zajema opredelitev neobveznih izbirnih predmetov, interesnih dejavnosti in informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT) ter povezavo med njimi. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, ki smo jo izvedli na vzorcu štirih šol Podravske regije. Dve šoli sta bili mestni in dve primestni. Zanimalo nas je, ali med njimi obstajajo razlike v uporabi IKT. Da bi dobili čim bolj širok pogled, smo uporabili dva ločena anketna vprašalnika, enega za učence in enega za učitelje. Namen raziskave je bil ugotoviti, ali učenci in učitelji v osnovnih šolah pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih uporabljajo IKT in v kolikšni meri. Med drugim smo raziskali, kakšno je mnenje učencev in kakšne so njihove želje glede uporabe IKT. Pri učiteljih nas je zanimalo, ali so pri rednem pouku bolj konservativni glede uporabe IKT kot pri neobveznih izbirnih vsebinah in interesnih dejavnostih. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati so pokazali, da učenci primestnih šol pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih v enaki meri uporabljajo IKT kot učenci mestnih šol, da učitelji IKT pri neobveznih izbirnih predmetih in interesnih dejavnostih uporabljajo manj kot pri rednem pouku in da si učenci na splošno želijo več uporabe IKT.
Ključne besede: informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), neobvezni izbirni predmeti, interesne dejavnosti, osnovna šola
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 65; Prenosov: 15
.pdf Celotno besedilo (1,77 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici