Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pri izboru kandidatov za zaposlitev se kot merilo vse pogosteje poleg klasičnih selekcijskih meril, kot sta življenjepis in pogovor (intervju), uporabljajo različni psihološki, psihometrični in tako imenovani testi osebnosti. Za izvedbo različnih vrst psiholoških testiranj delodajalci običajno najamejo agencije za zaposlovanje oziroma kadrovske agencije. Storitve na trgu dela, kot sta vseživljenjska karierna orientacija in posredovanje zaposlitve, so urejene z Zakonom o urejanju trga dela, medtem ko storitve, ki se nanašajo na izbiro kadrov, urejajo splošna pravila poslovanja gospodarskih subjektov na trgu (določbe Zakona o gospodarskih družbah). Psihološko testiranje močno posega v posameznikovo osebnost, s tem pa tudi v njegovo zasebnost. Varovanje človekove osebnosti in zasebnosti je na načelni ravni, tako v mednarodni kot v nacionalni zakonodaji solidno urejeno, slabše pa v delovnopravni zakonodaji. Psiholoških testiranj mednarodni pravni akti neposredno ne urejajo, prav tako ne slovenska nacionalna zakonodaja. Posegi v kandidatovo osebnost in s tem posledično v njegovo zasebnost skozi postopke psihološkega testiranja niso dovolj normirani. Noben predpis izrecno ne določa, kdo sme izvajati psihološka testiranja, kakšne teste lahko pri tem uporablja, kako jih razlaga in na kakšen način jih posreduje tretjim osebam, torej delodajalcem. V nalogi so predlagane spremembe zakonodaje (Zakona o delovnih razmerjih in Zakona o varovanju osebnih podatkov). Z njimi bi bolj določno uredili in uvedli nadzor nad izvajalci psiholoških testiranj, postavili pogoje za opravljanje te storitve, kadar jih izvajajo agencije za zaposlovanje oz. kadrovske agencije, izvajalce pa zavezali k uporabi Kodeksa poklicne etike psihologov Slovenije. Kandidatom bi omogočili, da so vnaprej obveščeni, da zasedba delovnega mesta zahteva psihološko testiranje, s katerimi testi bo preverjana njihova osebnost, kdo bo razlagal rezultate, kako in v kakšni obliki bodo posredovani delodajalcu. S spremembami in dopolnitvami Zakona o varovanju osebnih podatkov bi izenačili položaj tistih, ki kandidirajo za delovno mesto v zasebnem sektorju, s tistimi, ki se želijo zaposliti v javnem sektorju. Dolgoročnejša in pravno bolj dosledna rešitev bi bila sprejetje posebnega zakona, ki bi urejal poslovanje kadrovskih oziroma zaposlitvenih agencij. V takšnem posebnem zakonu bi podrobneje določili tudi kadrovske in druge pogoje za agencije, ki se ukvarjajo z zaposlitvenimi izbirnimi postopki in psihološkim testiranjem.
Ključne besede: izbirna merila, kadri, psihološki testi, osebnost, zasebnost, varovanje osebnih podatkov.
Objavljeno v DKUM: 23.09.2014; Ogledov: 2070; Prenosov: 430
Celotno besedilo (822,76 KB)