| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov na izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev (Neuroptera, Myrmeleontidae)
Tadeja Bantan, 2020, magistrsko delo

Opis: Preučevali smo izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev lijakarjev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Izbira primernega mesta za gradnjo lijaka je zelo pomembna in odvisna od različnih dejavnikov. Raziskali smo preferenco do habitata na osnovi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov, kot so zrnavost substrata, vlaga, vpliv osvetljenosti ter prisotnosti drugega osebka. Ličinke so izbirale med štirimi različnimi granulacijami peska. Za najustreznejšo sta obe vrsti izbrali granulacijo peska z zrnavostjo od 230-540 µm. Nadalje smo ugotavljali, katera granulacija je druga in tretja najbolj ustrezna izbira, v kolikor je ustreznejša navlažena. Ličinke obeh vrst so kazale podobno preferenco do granulacij peska, od G2 (230-540), nato G1 (110-230 µm) ali G3 (540-1000 µm). Ličinkam ne ustreza granulacija G4 (1000-1540 µm). Ugotovili smo, da oba dejavnika, vlažnost substrata in granulacija, vplivata na izbiro substrata pri ličinkah. Nadalje smo preverili, kako na ličinke vplivata sprememba osvetljenosti in prisotnost drugega osebka. Večina ličink E. nostras je zgradila lijak v osenčenem delu posode, ob prisotnosti drugega osebka, tudi v primerih, ko sta v posodi bila dva osebka iste ali različnih vrst. Predvidevamo, da so za vrsto pomembnejši abiotski dejavniki v habitatu, manj pa interakcije. V nasprotju so ličinke M. formicarius kazale preferenco do osvetljenega dela ter večje oddaljenosti od drugega osebka, zato so ličinke v parih gradile lijake tudi na osenčenem delu posode. Predvidevamo, da interakcije in posledično kompeticija med osebki močneje prizadeneta ličinke vrste M. formicarius.
Ključne besede: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, vlaga, granulacija peska, osvetljenost, interakcija, izbira habitata
Objavljeno: 29.10.2020; Ogledov: 144; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

2.
Vpliv temperature in svetlobe na izbiro habitata osmerozobega smrekovega lubadarja (ips typographus)
Maja Muhič, 2019, magistrsko delo

Opis: Osmerozobi smrekov lubadar (Ips typographus) v Evropi in Aziji velja za enega najbolj ekonomsko škodljivih organizmov, saj povzroča veliko škodo v smrekovih gozdovih. Na njegov razvoj in izbiro habitata vplivajo številni abiotski dejavniki. Podrobne informacije o vplivu teh dejavnikov bodo pripomogle k izboljšanju načrtovanju upravljanja z gozdovi in zmanjšanju števila napadov na živa drevesa. Naš cilj je bil ugotoviti vpliv temperature in osvetljenosti površine skorje na izbiro habitata I. typographus na samem hlodu. Laboratorijski poskus smo izvedli pod različnimi temperaturnimi in svetlobnimi razmerami. Iskali smo razlike v naselitvi z vrsto I. typographus med osvetljenim in senčnim delom hloda. Hlode smo samo z ene strani osvetljevali z različnima reflektorjema. Pri osvetljevanju s halogenskim reflektorjem smo dobili svetlobni in temperaturni gradient. Pri osvetljevanju z LED reflektorjem pa smo izključili vpliv temperature in dobili zgolj svetlobni gradient. Na podlagi prisotnosti rovnih sistemov smo določili povprečno število in delež naselitve z I. typographus. Ugotovili smo, da je velik delež lubadarjev raje zavrtal v osvetljeni del hloda, kjer je bila temperatura površine skorje višja kot na senčni strani hloda. V pogojih, kjer je temperatura na površini skorje bila po celotnem hlodu enaka, smo ugotovili, da je večina lubadarjev za naselitev prav tako raje izbrala osvetljeno stran. Ugotovili smo tudi, da se je delež naselitve rahlo povečeval z višanjem temperature na površini skorje, kar pa ni bilo statistično značilno.
Ključne besede: podlubniki, Ips typographus, izbira habitata, temperatura, osvetlitev
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 417; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (866,83 KB)

3.
Vrstna pestrost govnačev v Kozjanskem regijskem parku
Karmen Jazbinšek, 2019, magistrsko delo

Opis: Koprofagne žuželke, med katere spadajo tudi govnači, predstavljajo pomemben člen v dekompoziciji iztrebkov pašne živine. Nerazkrojeni iztrebki namreč zmanjšujejo aktivno površino pašnika. Za govnače iztrebki predstavljajo vir hrane in substrat za ovipozicijo ter razvoj ličink. Zaradi hitrega spreminjanja habitatov, fragmentacije gozda in ostale človekove dejavnosti pa je ogrožena številčnost in vrstna pestrost govnačev. Raziskava je potekala na območju Kozjanskega regijskega parka, za katerega je značilna heterogena struktura habitatov z različnimi deleži kmetijskih in gozdnih površin. Namen raziskave je bil, da preverimo vrstno pestrost govnačev v Kozjanskem regijskem parku. Prav tako smo ugotavljali vpliv deleža gozdne površine na številčnost in vrstno pestrost govnačev ter preferenco različnih vrst govnačev do iztrebkov izbranih vrst herbivorov. Hrošče smo ulovili s talnimi pastmi, za vabo pa uporabili iztrebke različnih vrst živali, vodnega bivola, krave, koze in konja. Skupno smo ujeli 1068 osebkov, ki pripadajo 23 vrstam. Ugotovili smo, da obstaja razlika v abundanci govnačev glede na delež gozdne površine na območju vzorčenja, in sicer se abundanca govnačev povečuje s povečevanjem deleža gozda na izbranih območjih. Delež gozdne površine na diverziteto ni imel vpliva. Prav tako smo ugotovili, da govnači kažejo največjo preferenco do iztrebkov vodnega bivola in krave, sledita jima koza in konj.
Ključne besede: govnači, Coleoptera, vrstna pestrost, abundanca, prehranjevalne preference, izbira habitata, sezonsko pojavljanje.
Objavljeno: 23.10.2019; Ogledov: 445; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

4.
Izbira habitata pri izbranih vrstah vodnih ptičev na Račkih ribnikih
Urška Martinc, 2015, diplomsko delo

Opis: V letu 2011 smo v obdobju od 26. 6. 2011 do 14. 8. 2011 opravljali popise izbranih vrst vodnih ptic na Račkih ribnikih v Krajinskem parku Rački ribniki – Požeg (SV Slovenija) na Velikem ribniku, Gajiču, Malem ribniku ter na treh stranskih bazenih. Popis smo opravljali z namenom, da ugotovimo izbiro habitatov izbranih vrst vodnih ptic, številčnost vrst ter število gnezd v času opazovanja. Popisovali smo 9 vrst vodnih ptičev in sicer: labod grbec Cygnus olor, mlakarica Anas platyrhynchos, sivka Aythya ferina, kostanjevka Aytya nyroca, čopasta črnica Aythya fuligula, mali ponirek Tachybaptus ruficollis, čopasti ponirek Podiceps cristatus, zelenonoga tukalica Gallinula chloropus ter liska Fulica atra. Območje raziskave smo razdelili na pet habitatov: rogoz, plavajoče rastline, mešano (plavajoče rastline in rogoz), odprto ter obrežje. Popis smo izvedli šestnajstkrat. Popisovali smo ob različnih delih dneva. Dan smo razdelili na štiri dele. V času od 8.00 do 11.00 (zjutraj) smo popis izvedli dvakrat, od 11.00 do 14.00 (opoldan) šestkrat, od 14.00 do 17.00 (popoldan) petkrat ter od 17.00 do 20.00 (zvečer) trikrat. Ribnike in bazene smo opazovali s kopnega, s ceste, ki poteka med ribniki ter z opazovalnice, ki se nahaja na južni strani ribnika Gajič. Bazene smo pregledali v celoti. Najštevilčnejša vrsta je bila liska, najmanj smo prešteli osebkov laboda grbca. Vse osebke smo opazili v habitatu plavajoče rastline in odprto. Največ osebkov smo popisali v habitatu odprto, najmanj pa v habitatu rogoz. Opazili smo 6 gnezd, štiri so pripadala čopastemu ponirku.
Ključne besede: Rački ribnik, izbira habitata, vodne ptice, številčnost vrst
Objavljeno: 22.10.2015; Ogledov: 1024; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (3,19 MB)

5.
Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici