| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 8 / 8
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Izgorelost zdravstvenih delavcev v socialno varstvenem zavodu med epidemijo covid-19
Aleksandra Gjura, 2021, magistrsko delo

Opis: Zdravstveni delavci spadajo v skupino z največjim tveganjem za razvoj sindroma izgorelosti. Namen študije je bil ugotoviti, ali je stopnja izgorelosti med zdravstvenimi delavci v socialno varstvenem zavodu med epidemijo COVID-19 visoka. Študija, izvedena v letu 2021, je temeljila na kvantitativni metodi raziskovanja. V raziskavi je bil uporabljen anketni vprašalnik Copenhagen Burnout Inventory (CBI) za merjenje izgorelosti na ravni izčrpanosti. V raziskavi je sodelovalo 178 zdravstvenih delavcev socialno varstvnega zavoda. Naše ugotovitve kažejo, da osebno doživljanje, delovne obremenitve in delo z uporabniki povečujejo tveganje za pojav izgorelosti med zdravstvenimi delavci v socialno varstvenem zavodu še zlasti v razmerah, kadar je obremenjenost zdravstvenih delavcev izrazito visoka.
Ključne besede: izgorelost, izčrpanost, zdravstveni delavci, socialno varstveni zavod, vprašalnik za merjenje izgorelosti
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 450; Prenosov: 190
.pdf Celotno besedilo (1,94 MB)

2.
Izgorelost v tenisu
Ruben Gospodjinački, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi želimo izpostaviti področje izgorelosti v športu. Raziskavo bomo usmerili na ugotavljanje stopnje izgorelosti med teniškimi igralci. Raziskava bo vsebovala prisotnost in pogostost izgorelosti pri teniških igralcih ter kratkoročne/dolgoročne posledice sindroma. Raziskavo bomo izvajali s pomočjo tehnike polstrukturiranega intervjuja. S pomočjo diplomske naloge želimo ugotoviti, v kolikšni meri in na kakšen način se pri teniških igralcih zaznava pojav sindroma izgorelosti, ki bo teoretično opredeljen v začetnem delu zaključnega dela. Tekom raziskave bomo izvajali primerjavo med zastavljenimi spremenljivkami in sindromom izgorelosti. Tenis je ravno tako kot ostali športi zahteven, saj od igralcev zahteva veliko predanosti, časa in energije. S teoretičnim in raziskovalnim delom diplomske naloge bomo izpostavili glavne kazalnike izgorelosti v tenisu ter zastavili predloge in priložnosti za izboljšavo. V teoretičnem delu naloge smo analizirali teniško igro in opredelili pojme izgorelosti, pretreniranosti in stresa. V raziskovalnem delu diplomske naloge smo raziskovali pojavnost, poznavanje, zavedanje ter najpogostejše pokazatelje izgorelosti pri profesionalno usmerjenih teniških igralcih. Želeli smo pridobiti mnenje teniških igralcev ter igralk o dejavnikih, kot so spol, starost in vpliv sindroma na ostale teniške igralce. S pomočjo raziskovalnega vzorca smo ugotavljali morebitne ukrepe oz. nasvete za izboljšanje trenutnega stanja. Analiza raziskave je pokazala, da je sindrom izgorelosti v karieri profesionalno usmerjenih teniških igralcih večinsko prisoten. Minimalno en simptom sindroma je prisoten pri vsakem teniškem igralcu tekom njegove/njene kariere, ob tem so razlike v spolih nedvoumne. Večina teniških igralcev in športnikov ne ukrepa na primeren in učinkovit način. Zaradi tega so ukrepi, kot so načrtovanje treningov in počitkov, spopadanje s stresom, poslušanje lastnega telesa (opažati simptome) in druga ravnanja, uspešni pri preprečevanju nastanka izgorelosti.
Ključne besede: tenis, izgorelost, pretreniranost, izčrpanost, stres
Objavljeno v DKUM: 17.12.2021; Ogledov: 260; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

3.
Izgorelost zaposlenih v ambulantah družinske medicine v povezavi s številom glavarinskih količnikov
Patricija Lunežnik, 2021, magistrsko delo

Opis: Uvod: Obremenjenost ambulant družinske medicine se definira s sistemom glavarine in s pripadajočim številom glavarinskih količnikov, ki sta kar za tretjino večja od normativa. To predstavlja velik pritisk na zaposlene in povečuje tveganje za razvoj izgorelosti. Namen magistrskega dela je bil raziskati stopnjo izgorelosti v ambulantah družinske medicine ter povezavo med izgorelostjo zaposlenih in številom glavarinskih količnikov. Metode: Narejena je bila presečna študija v enem izmed zdravstvenih domov (n = 83). Kot instrument raziskave je bil izbran anketni vprašalnik, sestavljen iz demografskega dela in Maslach Burnout Inventory vprašalnika. Podatki so bili analizirani z deskriptivno in inferenčno statistiko. Rezultati: Zaposleni dosegajo visoko stopnjo izgorelosti v dimenziji čustvene izčrpanosti, v dimenzijah osebna izpolnitev in depersonalizacija pa zmerno stopnjo izgorelosti. Statistično pomembna povezava se je pokazala med stopnjo izgorelosti in poklicnim profilom, pri čemer zdravniki dosegajo najvišjo stopnjo izgorelosti. Povezave med stopnjo izgorelosti in številom glavarinskih količnikov, spolom, starostjo ter povprečnim letnim staležem niso bile ugotovljene. Razprava in sklep: Rezultati raziskave so primerljivi z rezultati drugih podobnih študij. Izgorelosti med zdravstvenimi delavci moramo posvečati pozornost, saj predstavlja tveganje za manj kakovostno obravnavo pacientov in fluktuacijo kadra.
Ključne besede: primarna raven, zdravstveni delavci, čustvena izčrpanost, osebna izpolnitev, depersonalizacija
Objavljeno v DKUM: 23.09.2021; Ogledov: 468; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

4.
Preobremenjenost študentov zdravstvene nege kot dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma
Adrijana Rožič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Preobremenjenost in stalen stres sta pogosto spremljevalca študenta zdravstvene nege na dodiplomski stopnji zaradi težavnosti programa in veliko klinične prakse. Novejše raziskave kažejo, da posamezni študenti zdravstvene nege preobremenjenost in stres ne znajo ali ne morejo zmanjševati, zaradi česar se lahko pojavijo karakteristike podobne burnout sindromu, ki se kaže s psihično in fizično izčrpanostjo. Namen raziskave, ki smo jo izvedli je bil preveriti ali so študenti zdravstvene nege preobremenjeni, kako ta preobremenjenost vpliva na njih in ali je preobremenjenost dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet z polodprtim anonimnim anketnim vprašalnikom v katerem je sodelovalo 120 študentov zdravstvene nege dodiplomskega študija. Rezultate: Rezultati raziskave so pokazali, da so anektirani študenti zdravstvene nege preobremenjeni in da jih velik delež občuti tudi psihično in fizično izčrpanost. Ugotovili smo tudi, da anektirane študente zdravstvene nege najbolj obremenjuje učenje za izpite in izpiti, klinična praksa in pomanjkanje prostega časa, kar ima po njihovem mnenju tudi pretežno negativne posledice. Ugotovili smo tudi, da se študenti strinjajo, da preobremenjenost je dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma in ga lahko študenti po njihovem mnenju razvijejo že tekom študija. Diskusijo in zaključek: Preobremenjenost študentov zdravstvene nege in burnout sindrom je problem, ki se je šele začel raziskovati, vendar bi ga bilo potrebno večkrat obravnavati saj lahko negativno vpliva na zdravje študentov v zdravstveni negi.
Ključne besede: študij zdravstvene nege, stres, izčrpanost, mentalno zdravje, sindrom izgorelosti
Objavljeno v DKUM: 14.12.2018; Ogledov: 1017; Prenosov: 144
.pdf Celotno besedilo (609,01 KB)

5.
Izgorevanje med študenti medicine
Špela Planinc, Vid Florjančič Žunko, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: izgorevanje, študenti medicine, čustvena izčrpanost, učinkovitost, cinizem
Objavljeno v DKUM: 23.07.2018; Ogledov: 1031; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (1003,88 KB)

6.
Poklicna izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih v osnovni šoli
Jernej Kovač, Marija Javornik, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Šolski svetovalni delavci so zaradi narave svojega dela pogostokrat v stresu, ta pa se lahko sčasoma ob neustreznem spoprijemanju z njim razvije tudi v poklicno izgorelost. V Sloveniji do zdaj še ni bila narejena nobena raziskava, ki bi ugotavljala zaznavo poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih. Naša raziskava bo zato zapolnila vrzel na področju raziskovanja šolskega svetovalnega dela. V prispevku predstavljamo nekatera teoretična izhodišča o poklicni izgorelosti in rezultate empirične raziskave. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti zaznavanje poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih – zanimala nas je stopnja poklicne izgorelosti ter obstoj razlik glede na starost, izobrazbo in prisotnost supervizije. V raziskavi smo analizirali tri dimenzije poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih, in sicer manjšo izpolnjenost, izčrpanost in depersonalizacijo. Rezultati so pokazali, da večina šolskih svetovalnih delavcev dokaj homogeno zaznava povprečno raven poklicne izgorelosti. Znotraj posameznih dimenzij poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih se je izkazalo, da je najmočneje izražen občutek manjše izpolnjenosti. Prav tako se je v raziskavi pokazalo, da do največjih razlik prihaja pri dimenzijah manjša izpolnjenost in čustvena izčrpanost glede na izobrazbo in prisotnost supervizije.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, poklicna izgorelost, čustvena izčrpanost, osnovne šole, manjša izpolnjenost, depersonalizacija
Objavljeno v DKUM: 21.12.2015; Ogledov: 1304; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (664,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
The role of supervision in the occurrence of burnout in educational counsellors
Marija Javornik, Jernej Kovač, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: pedagoški svetovalci, izčrpanost strokovnih delavcev, pedagoško svetovanje
Objavljeno v DKUM: 10.07.2015; Ogledov: 751; Prenosov: 27
URL Povezava na celotno besedilo

8.
INDIVIDUALNE RAZLIKE IN UČINEK EGO IZČRPANOSTI: VPLIV IMPLICITNIH PREPRIČANJ NA SAMOKONTROLO
Saša Zorjan, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče raziskave je bil raziskati koncepta situacijske ter dispozicijske samokontrole ter preveriti učinke implicitnih teorij (prepričanj o moči volje) na pojav ego izčrpanosti in posledično samokontrolo. Bolj specifično nas je zanimalo, ali bodo implicitna prepričanja o (ne)omejenosti virov samokontrole ublažila učinke različnih stopenj ego izčrpanosti na samokontrolo. Dodatno smo preverili tudi, kako se dispozicijska samokontrola povezuje s študijsko uspešnostjo študentov. V eksperimentu je sodelovalo 111 študentov (98,2 % žensk) prvega letnika različnih smeri Filozofske ter Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Udeležence smo naključno razdelili v tri skupine; eno kontrolno ter dve eksperimentalni skupini. Eksperimentalni skupini sta med eksperimentom reševali več nalog, ki so zahtevale samokontrolo, medtem ko so udeleženci kontrolne skupine reševali naloge, ki samokontrole niso zahtevale. Situacijska samokontrola je bila ocenjena s pomočjo Stroopove interference ter številom točk na nalogi sposobnosti odložitve nagrade. Poleg tega so vsi udeleženci rešili še kratko lestvico samokontrole ter lestvico prepričanj o moči volje. Rezultati so pokazali, da imajo prepričanja o moči volje različne učinke ob različnih stopnjah ego izčrpanosti. Pri skupini z zmerno ego izčrpanostjo so prepričanja o moči volje ublažila učinke ego izčrpanosti na posledično samokontrolo, medtem ko pri skupini z visoko ego izčrpanostjo teh učinkov ni bilo. Hkrati smo ugotovili tudi, da se prepričanja o moči volje v skupini z visoko ego izčrpanostjo pomembno znižajo tekom eksperimenta. Dodatno smo ugotovili še, da se dispozicijska samokontrola pozitivno povezuje z akademsko uspešnostjo. Ugotovitve kažejo, da imajo psihološki faktorji, kot so prepričanja o moči volje, pomembno vlogo pri sposobnosti samokontrole, vendar le ob zmerni ego izčrpanosti. Ob visoki ego izčrpanosti psihološki faktorji, kot so prepričanja o moči volje, več ne omilijo negativnih učinkov ego izčrpanosti na samokontrolo.
Ključne besede: Samokontrola, ego izčrpanost, prepričanja o moči volje, Stroopova interferenca, odložitev nagrade
Objavljeno v DKUM: 06.11.2014; Ogledov: 2077; Prenosov: 764
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

Iskanje izvedeno v 0.12 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici