SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
INDIVIDUALNE RAZLIKE IN UČINEK EGO IZČRPANOSTI: VPLIV IMPLICITNIH PREPRIČANJ NA SAMOKONTROLO
Saša Zorjan, 2014, magistrsko delo

Opis: Namen pričujoče raziskave je bil raziskati koncepta situacijske ter dispozicijske samokontrole ter preveriti učinke implicitnih teorij (prepričanj o moči volje) na pojav ego izčrpanosti in posledično samokontrolo. Bolj specifično nas je zanimalo, ali bodo implicitna prepričanja o (ne)omejenosti virov samokontrole ublažila učinke različnih stopenj ego izčrpanosti na samokontrolo. Dodatno smo preverili tudi, kako se dispozicijska samokontrola povezuje s študijsko uspešnostjo študentov. V eksperimentu je sodelovalo 111 študentov (98,2 % žensk) prvega letnika različnih smeri Filozofske ter Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru. Udeležence smo naključno razdelili v tri skupine; eno kontrolno ter dve eksperimentalni skupini. Eksperimentalni skupini sta med eksperimentom reševali več nalog, ki so zahtevale samokontrolo, medtem ko so udeleženci kontrolne skupine reševali naloge, ki samokontrole niso zahtevale. Situacijska samokontrola je bila ocenjena s pomočjo Stroopove interference ter številom točk na nalogi sposobnosti odložitve nagrade. Poleg tega so vsi udeleženci rešili še kratko lestvico samokontrole ter lestvico prepričanj o moči volje. Rezultati so pokazali, da imajo prepričanja o moči volje različne učinke ob različnih stopnjah ego izčrpanosti. Pri skupini z zmerno ego izčrpanostjo so prepričanja o moči volje ublažila učinke ego izčrpanosti na posledično samokontrolo, medtem ko pri skupini z visoko ego izčrpanostjo teh učinkov ni bilo. Hkrati smo ugotovili tudi, da se prepričanja o moči volje v skupini z visoko ego izčrpanostjo pomembno znižajo tekom eksperimenta. Dodatno smo ugotovili še, da se dispozicijska samokontrola pozitivno povezuje z akademsko uspešnostjo. Ugotovitve kažejo, da imajo psihološki faktorji, kot so prepričanja o moči volje, pomembno vlogo pri sposobnosti samokontrole, vendar le ob zmerni ego izčrpanosti. Ob visoki ego izčrpanosti psihološki faktorji, kot so prepričanja o moči volje, več ne omilijo negativnih učinkov ego izčrpanosti na samokontrolo.
Ključne besede: Samokontrola, ego izčrpanost, prepričanja o moči volje, Stroopova interferenca, odložitev nagrade
Objavljeno: 06.11.2014; Ogledov: 1005; Prenosov: 504
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

2.
The role of supervision in the occurrence of burnout in educational counsellors
Jernej Kovač, Marija Javornik Krečič, 2012, objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci

Ključne besede: pedagoški svetovalci, izčrpanost strokovnih delavcev, pedagoško svetovanje
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 261; Prenosov: 8
URL Celotno besedilo (0,00 KB)

3.
Poklicna izgorelost pri šolskih svetovalnih delavcih v osnovni šoli
Jernej Kovač, Marija Javornik Krečič, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Šolski svetovalni delavci so zaradi narave svojega dela pogostokrat v stresu, ta pa se lahko sčasoma ob neustreznem spoprijemanju z njim razvije tudi v poklicno izgorelost. V Sloveniji do zdaj še ni bila narejena nobena raziskava, ki bi ugotavljala zaznavo poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih. Naša raziskava bo zato zapolnila vrzel na področju raziskovanja šolskega svetovalnega dela. V prispevku predstavljamo nekatera teoretična izhodišča o poklicni izgorelosti in rezultate empirične raziskave. Namen empirične raziskave je bil ugotoviti zaznavanje poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih – zanimala nas je stopnja poklicne izgorelosti ter obstoj razlik glede na starost, izobrazbo in prisotnost supervizije. V raziskavi smo analizirali tri dimenzije poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih, in sicer manjšo izpolnjenost, izčrpanost in depersonalizacijo. Rezultati so pokazali, da večina šolskih svetovalnih delavcev dokaj homogeno zaznava povprečno raven poklicne izgorelosti. Znotraj posameznih dimenzij poklicne izgorelosti pri šolskih svetovalnih delavcih se je izkazalo, da je najmočneje izražen občutek manjše izpolnjenosti. Prav tako se je v raziskavi pokazalo, da do največjih razlik prihaja pri dimenzijah manjša izpolnjenost in čustvena izčrpanost glede na izobrazbo in prisotnost supervizije.
Ključne besede: šolski svetovalni delavci, poklicna izgorelost, čustvena izčrpanost, osnovne šole, manjša izpolnjenost, depersonalizacija
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 572; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (664,32 KB)

4.
Izgorevanje med študenti medicine
Špela Planinc, Vid Florjančič Žunko, 2017, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: izgorevanje, študenti medicine, čustvena izčrpanost, učinkovitost, cinizem
Objavljeno: 23.07.2018; Ogledov: 138; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (1003,88 KB)

5.
Preobremenjenost študentov zdravstvene nege kot dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma
Adrijana Rožič, 2018, diplomsko delo

Opis: Teoretično izhodišče: Preobremenjenost in stalen stres sta pogosto spremljevalca študenta zdravstvene nege na dodiplomski stopnji zaradi težavnosti programa in veliko klinične prakse. Novejše raziskave kažejo, da posamezni študenti zdravstvene nege preobremenjenost in stres ne znajo ali ne morejo zmanjševati, zaradi česar se lahko pojavijo karakteristike podobne burnout sindromu, ki se kaže s psihično in fizično izčrpanostjo. Namen raziskave, ki smo jo izvedli je bil preveriti ali so študenti zdravstvene nege preobremenjeni, kako ta preobremenjenost vpliva na njih in ali je preobremenjenost dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma. Raziskovalna metodologija in metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno in kvantitativno metodo dela. Izvedli smo raziskavo na eni izmed fakultet z polodprtim anonimnim anketnim vprašalnikom v katerem je sodelovalo 120 študentov zdravstvene nege dodiplomskega študija. Rezultate: Rezultati raziskave so pokazali, da so anektirani študenti zdravstvene nege preobremenjeni in da jih velik delež občuti tudi psihično in fizično izčrpanost. Ugotovili smo tudi, da anektirane študente zdravstvene nege najbolj obremenjuje učenje za izpite in izpiti, klinična praksa in pomanjkanje prostega časa, kar ima po njihovem mnenju tudi pretežno negativne posledice. Ugotovili smo tudi, da se študenti strinjajo, da preobremenjenost je dejavnik tveganja za razvoj burnout sindroma in ga lahko študenti po njihovem mnenju razvijejo že tekom študija. Diskusijo in zaključek: Preobremenjenost študentov zdravstvene nege in burnout sindrom je problem, ki se je šele začel raziskovati, vendar bi ga bilo potrebno večkrat obravnavati saj lahko negativno vpliva na zdravje študentov v zdravstveni negi.
Ključne besede: študij zdravstvene nege, stres, izčrpanost, mentalno zdravje, sindrom izgorelosti
Objavljeno: 14.12.2018; Ogledov: 86; Prenosov: 26
.pdf Celotno besedilo (609,01 KB)

Iskanje izvedeno v 0.02 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici