| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 4 / 4
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Pravna sredstva kupca po Dunajski konvenciji ( CISG) v primeru dobave neistovetnega blaga
Nejc Skrt, 2012, diplomsko delo

Opis: Konvencija Združenih narodov o pogodbah o mednarodni prodaji blaga (CISG, tudi Dunajska konvencija) predstavlja unifikacijo prava mednarodne prodaje. Kot instrument unifikacije zagotavlja enoten pravni okvir za tiste pogodbe o prodaji blaga, ki jih med seboj sklepajo poslovni subjekti s sedežem v različnih državah. Njen univerzalni značaj je utemeljen z dejstvom, da jo je ratificiralo že 74 držav z vseh petih kontinentov, ki skupaj opravijo več kot dve tretjini svetovne trgovinske menjave. CISG predstavlja svojevrsten konsenz in hkrati kompromis med sicer diametralno različnimi rešitvami posameznih vprašanj prodajnega prava, ki so uveljavljene znotraj posameznih nacionalnih pravnih ureditev. Na podlagi konvencije je ena izmed temeljnih obveznosti prodajalca, da dobavi blago v skladu s pogodbo in to konvencijo- istovetno blago. V kolikor to obveznost krši zagotavlja konvencija kupcu določene sankcije oziroma pravna sredstva. CISG pa uporabo posameznih pravnih sredstev veže na dejstvo ali gre v konkretnem primeru za bistveno ali nebistveno kršitev pogodbe, t.j. ali je konkretno neistovetnost mogoče opredeliti kot bistveno kršitev pogodbe ali ne. Angloameriško pravo, na katerem v sferi urejanja pravnih sredstev temelji konvencija, namreč razlikujejo med dvema vrstama pogodbenih obveznosti in sicer med bistvenimi in nebistvenimi pri čemer se pri kršitvi prvih lahko pogodba razdre pri kršitvi drugih pa to ni dopustno. Ureditev kupčevih sankcij po CISG, tako kot v večini pravnih redov, temelji na treh osnovnih pravnih sredstvih: izpolnitveni zahtevek, razdor pogodbe in znižanje kupnine. Poleg omenjenih sredstev pa daje CISG pravico do odškodnine, ne glede na to ali je bila pogodba razdrta ali pa je bila na koncu pravilno izpolnjena. Se pa višina odškodnine omejuje s kriterijem, da mora biti za kršiteljico obseg škode predvidljiv že ob sklenitvi pogodbe.
Ključne besede: Dunajska konvencija–CISG, istovetnost blaga–35. člen CISG, pravna sredstva kupca v primeru prodajalčeve kršitve pogodbe–45. člen CISG, dobava nadomestnega blaga–46(2). člen CISG, popravilo blaga–(46(3) CISG), razdor pogodbe-49. člen CISG, znižanje kupnine–50 člen CISG, odškodnina–74. do 77. člen CISG, Willem C. Vis International Commercial Arbitration Moot.
Objavljeno: 14.09.2012; Ogledov: 1796; Prenosov: 337
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

2.
TRIVIALNOST V DELIH ARTA PAASILINNE
Tanja Kamenšek, 2012, diplomsko delo

Opis: POVZETEK V diplomskem delu Trivialnost v delih Arta Paasilinne je bilo proučevano predvsem dejstvo, da knjige z visoko naklado in popularnostjo nekega avtorja samodejno uvrščamo v triviano književnost in jim je s tem dana oznaka majnvrednosti. V uvodnem delu diplomske naloge so podani podatki o življenju in delu avtorja, v nadaljevanju pa strokovne razlage literarnih pojmov, kot so: satira, pikareskni, pustolovski, komični in družbeni roman, humor in trivialnost. Vsi ti literarni pojmi se odražajo v delih avtorja, ki so analizirana v jedrnem delu naloge. V jedernem delu naloge je podana analiza devetih del avtorja, ki so bila prevedena v slovenščino (Gozd obešenih lisic, Tuleči mlinar, Zajčje leto, Očarljivi skupinski samomor, Dedu za petami, Župnikov zverinski služabnik, Srečni človek, Rešitelj Surunen in Prikupna struparka). Analiza del se osredotoča predvsem na elemente trivialnosti, ki so analizirani po Miranu Hladniku in Alojziji Zupan Sosič. Najpomembnejši trivialni elementi so: estetska istovetnost, simplifikacija in monosemičnost. Poleg trivialnih elementov pa je v delih posebej podana še analiza najreprezentativnejših humornih elementov. Skozi analizo del pridemo do sklepa, da se v vseh avtorjevih delih trivialni elementi, kamor spadata predvsem poenostavljenost zgodbe, stil pisanja in nekateri elementi pustolovskega romana, pravzaprav prepletajo z netrivialnimi, ki so tematika del in značilnost glavnih oseb iz roba družbe.
Ključne besede: Trivialnost, estetska istovetnost, simplifikacija, monosemičnost, glavna oseba, humor.
Objavljeno: 13.11.2012; Ogledov: 1451; Prenosov: 117
.pdf Celotno besedilo (840,30 KB)

3.
PRAVICE KUPCA GLEDE ISTOVETNOSTI BLAGA PO OZ IN DUNAJSKI KONVENCIJI
Primož Drobnič, 2015, diplomsko delo

Opis: CISG definira istovetnost kot dolžnost prodajalca, da dobavi blago, ki je po količini, kakovosti, vrsti in pakiranju skladno s pogodbo. V odsotnosti dogovora, lastnosti blaga določi konvencija. Kršitev katerekoli omenjene predpostavke pomeni kršitev pogodbe. CISG torej enotno obravnava pojem kršitve pogodbe in nanj navezuje ustrezne sankcije. A to ne pomeni, da lahko kupec po CISG uveljavlja katerokoli sankcijo želi. Sankcije so namreč odvisne od teže kršitve. Konvencija to problematiko ureja z ločitvijo kršitev na bistvene in nebistvene. Bistvena kršitev je kršitev, ki kupca prikrajša za pogodbeni interes; to pomni, da mora kupcu s kršitvijo pogodbe nastati takšna škoda, da je dejansko ostal brez tistega, kar je upravičeno pričakoval od pogodbe. Bistvenost kršitve se presoja od primera do primera, zato imajo ključno vlogo pri razlagi tega pojma sodišča, ki z odločanjem v konkretnih primerih postavljajo merila in standarde razlage. Če se kršitev šteje za bistveno, ima kupec pod določenimi pogoji na voljo vsa pravna sredstva. To so poleg odškodnine, ki se prizna v vsakem primeru, še izpolnitveni zahtevek, znižanje kupnine in odstop od pogodbe. V nasprotnem primeru, ko kršitev ni bistvena, lahko kupec uveljavlja zgolj popravilo ali znižanje kupnine. CISG tako sledi ureditvi kršitve pogodbe, ki je bližje common law sistemu. OZ na drugi strani loči med vrstami kršitev pogodbe in v skladu s tradicionalnimi kontinentalnimi pravnimi redi kršitve pogodbe ne obravnava enotno. Sankcije so odvisne od tega ali gre v konkretnem primeru za neizpolnitev ali izpolnitev z napako. OZ prav tako ne pozna samega pojma »istovetnosti blaga«, zato se po OZ dejanski stan ne-istovetnosti, kot ga predvideva CISG, pokriva z ureditvijo stvarnih napak, količinskih napak in dobavo druge vrste blaga (aliud). V primeru stvarnih napak OZ določa, da lahko kupec izbira med jamčevalnimi sankcijami; to so izpolnitveni zahtevek (popravilo in zamenjava), znižanje kupnine in odstop od pogodbe. Jamčevalni zahtevki sami po sebi predstavljajo dodaten problem, saj se za njihovo uveljavljanje zahteva izpolnitev strogih predpostavk. To so predvsem kratki roki za pregled in grajanje. Strogost jamčevalnih zahtevkov pa je omiljena z institutom prodajalčeve odgovornosti za brezhibno delovanje stvari – garancije. Primer količinskih napak in aliuda ni podrejen pravilom o jamčevanju, pač pa se za te primere uporabljajo pravila o neizpolnitvi. Tako so kupcu na voljo izpolnitveni zahtevek ter odškodnina za zamudo, ali odstop od pogodbe in odškodnina za neizpolnitev. Čeprav se morda najprej zdi, da oba akta urejata sankcije na enak način, je že po kratki analizi možno med njima ugotoviti bistvene razlike. CISG, v skladu z naravo mednarodne prodaje, stremi k čim manj kompleksni ureditvi opredeljene problematike. Slednje je popolnoma jasno, če si lahko predstavljamo koliko problemov predstavlja že sama mednarodna prodaja brez dodatnih pravnih nejasnosti. Na drugi strani se za OZ zdi, čeprav sledi tradicionalni kontinentalno pravni ureditvi, da nepotrebno komplicira že tako samo po sebi kompleksno problematiko. V skladu z modernimi mednarodno pravnimi trendi bi bilo morda bolje, če bi v prihodnosti slovenski zakonodajalec razmišljal v smeri sprememb po vzoru Konvencije Združenih narodov o mednarodni prodaji blaga.
Ključne besede: OZ, CISG, istovetnost blaga, kršitev pogodbe, sankcije, izpolnitveni zahtevek, znižanje kupnine, odstop, odškodnina
Objavljeno: 01.06.2015; Ogledov: 636; Prenosov: 147
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

4.
Pravne značilnosti apostille in primerjava s konzularno overitvijo tujih listin
Barbara Ogorevc, 2018, diplomsko delo

Opis: Apostille pomeni potrditev resničnosti podpisa, funkcije podpisnika listine in žiga ali pečata na listini. To potrditev opravi pristojni organ države izvora listine, ki se bo uporabljala v drugi državi in se ne navezuje na njeno vsebino. Potrditev, oziroma Apostille, se na listino pripne, odtisne ali priveže. Apostille je nastal, da bi se izognili postopku konzularnega potrjevanja tujih listin, t.i. »dolga overitev« oziroma legalizacija. Nekatere države so podpisale Haaško konvencijo o odpravi legalizacije tujih javnih listin z dne 05.10.1961 in jo nadomestile z žigom Apostille. Listine, ki so opremljene s tem žigom v državah podpisnicah Haaške konvencije ni potrebno še dodatno overiti.
Ključne besede: Apostille, konzularna overitev, listina, tuje javne listine, legalizacija, verodostojnost, pristnost, podpis, dokazna moč, istovetnost
Objavljeno: 22.01.2019; Ogledov: 195; Prenosov: 46
.pdf Celotno besedilo (1,61 MB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici