| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


21 - 30 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
21.
(Ne)legitimnost 'teokratske' oblasti v Savdski Arabiji
Polona Goršek, 2016, diplomsko delo

Opis: Islam je najmlajša monoteistična religija, ki daje bistven povdarek politični dimenziji človekovega bivanja, katerega cilj definira v realizaciji pravične družbe. Politični ideal islama predstavlja zgodnja skupnost muslimanov, ki je uresničevala demokratične metode vladanja in tolerantnost. Večji del zgodovine je bila islamska skupnost mogočen imperij, ki se je sicer odmaknil od ideala, v njem pa je cvetela znanost, kultura in umetnost. Notranja stagnacija in tuji vdori so povzročili postopen razpad enotne islamske države, ki je sovpadal z imperialno nadvlado evropskih velesil. Moderne države, ki so nastale večinoma iz britanskih in francoskih kolonij, so sledile zahodnemu vzoru, kar je pomenilo sekularizacijo muslimanske družbe in izrinjanje islama iz javnega življenja. Zaradi gospodarskih neuspehov, politične avtoritarnosti in tuje okupacije muslimanskih ozemelj, so sekularni režimi začeli izgubljati legitimnost, začel pa se je vzpon islamizma oz. političnega islama, katerega cilj je bila islamska država, v kateri bo realizirana socialna in ekonomska pravičnost. Islamska etika je egalitarna in si prizadeva za univerzalnost vrednot. Velik povdarek daje socialni pravičnosti, ki jo do neke mere razume podobno kot sodobni liberalizem, kot ga je artikuliral John Rawls v svoji teoriji liberalnega egalitarizma, ki temelji na ideji pravičnih deležev družbenih dobrin. Islamski svet je postal v obdobju imperializma bistveno vpet v globalni ekonomski sistem, pri čemer je postajalo vse bolj očitno, da je interes Zahoda predvsem izkoriščati njegove vire. Tako islam kot liberalizem vodita proti globalni pravičnosti in kot taka nasprotujeta interesom kapitala, ki vse bolj obvladujejo globalne odnose. Savdska Arabija je imela specifičen razvoj, saj ni nikoli postala kolonija. Od razglasitve kraljevine 1932 je na oblasti družina Savd, ki je zavladala z vojaško osvojitvijo Arabskega polotoka, ki jo je omogočilo fundamentalistično religiozno gibanje vahabizem in finančna podpora Velike Britanje med prvo svetovno vojno. Vahabizem zagotavlja legitimnost njihove oblasti, ki temelji na uveljavljanju islamskega zakona, kot ga interpretirajo vahabistični religiozni učenjaki. Kot zaščitniki svetih mest islama Meke in Medine so si Savdi prizadevali za vodstvo v muslimanskem svetu, pri čemer so promovirali panislamizem in se borili proti vsem ostalim gibanjem, sekularnim ali religioznim. Poleg tega so po drugi svetovni vojni postali tradicionalni zaveznik ZDA, ta odnos pa temelji na zagotavljanju nafte v zameno za obrambo. Zaradi ameriške podpore Izraelu, ki je največji sovražnik Arabcev, je Savdska Arabija v veliki meri izgubila kredibilnost v muslimanskem svetu. Znašla se je v dokaj protislovnem položaju, saj je na eni strani zaščitnica svetih mest in center sunističnega islama, na drugi pa glavni zaveznik in podpornik interesov velekapitala, ki so popolnoma nasprotni islamski etiki in politični teorji. Njen največji tekmec je postal šiitski Iran, ki je z revolucijo 1979 realiziral islamsko državo, eliminiral zahodni nadzor nad svojimi naftnimi viri in postal najhujši kritik Savdov. Savdi svojo oblast vzdržujejo z represijo in zatiranjem opozicije. Vahabizem se je v resnici izkazal predvsem kot sredstvo legitimizacije avtokratske politične moči. Savdski režim trdi, da vlada v skladu z islamom, vendar je ohranil samo islamsko retoriko in zunanji videz, ki ga zaznamujejo predvsem javna obglavljanja in izključitev žensk iz javne sfere. Politika je v celoti v rokah vladajoče dinastije, religiozna vahabistična elita pa je obdržala vpliv zgolj nad socialno sfero življenja, ki jo zaznamuje dogmatizem in diskriminacija, kar je v popolnem nasprotju z egalitarno islamsko etiko.
Ključne besede: Savdska Arabija, islam, Arabci, islamsko pravo, liberalizem, človekove pravice
Objavljeno: 17.10.2016; Ogledov: 2237; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (636,58 KB)

22.
BOGOMILI IN PRIHOD ISLAMA V BOSNO IN HERCEGOVINO
Aleksandra Jović, 2016, diplomsko delo

Opis: Namen diplomske naloge je predstaviti vlogo bogomilov in prihod islama v Bosno in Hercegovino. Na začetku dela smo se osredotočili na predhodnike srednjeveških dualističnih herezij. S tem smo želeli raziskati in opredeliti ključne dogodke, ki so kasneje vplivali na razvoj bogomilstva. S pomočjo komparativne metode smo predstavili nastanek in razvoj bogomilstva ter njegov vpliv na prebivalstvo Bosne in Hercegovine. Prav tako smo opisali nastanek in razvoj bosanske cerkve, ki je imela v zgodovini srednjeveške Bosne izredno pomembno vlogo. Osredotočili smo se predvsem na njihovo ideologijo, cilje, organizacijsko strukturo in sam zaton le-te. Namen diplomskega dela je bil predstaviti prehod in proces islamizacije na ozemlju Bosne in Hercegovine, ki smo ga razdelili v tri različne sklope. Ti zajemajo obdobje prehoda bogomilov v islam, sprejemanje islama v obdobju Osmanskega cesarstva in širjenje islama v Bosni po 16. stoletju. Sam prihod islama na področje Bosne in Hercegovine je povzročil spremembo verske strukture prebivalstva in s tem posledično propad bosanske cerkve.
Ključne besede: herezija, dualizem, bogomilstvo, bosanska cerkev, Otomansko cesarstvo, islam, islamizacija, Bosna in Hercegovina
Objavljeno: 11.10.2016; Ogledov: 1453; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

23.
Sociološka analiza vzpona salafizma v 21. stoletju
Mateja Vrbnjak, 2016, diplomsko delo

Opis: Osnovni namen diplomske naloge je bila analiza vzpona salafizma v 21. stoletju. Poskušala sem ugotoviti ali, oziroma v kolikšni meri, je salafizem v vzponu ter ugotoviti razloge za ta vzpon. Predvsem v okviru analize vzrokov za vzpon salafizma sem uporabila primerjalno metodo, saj sem delala primerjavo z analizo vzpona krščanstva, ki jo je oblikoval Rodney Stark. S konceptualno analizo sem opredelila določene koncepte, z zgodovinsko metodo pa sem opisala začetke salafizma. Ugotovila sem, da je v dojemanju islama med salafisti in ostalimi muslimani razlika predvsem ta, da salafisti zagovarjajo in izvajajo vrnitev k veri in delovanju tako imenovanih pobožnih prednikov, ki jih predstavljajo prve tri generacije islamskih vladarjev, imenovane tudi ‘Salaf’. Te tri generacije sta odlikovala vzorna pobožnost in vojaška osvajanja, hkrati pa njihovo obdobje velja za zlato dobo islama. Salafisti zato povezujejo željo po uspešnosti islamskega sveta z zahtevo po očiščenju verskih predstav in praks ter vrnitvi k veri prvih muslimanov. Zagovarjajo strogi monoteizem in nasprotujejo delitvam znotraj islama. V odnosu do drugih religij nasprotujejo dialogu ter praviloma zavračajo vse, kar ni skladno z njihovo predstavo avtentičnega islama. Salafiste lahko danes razdelimo v tri skupine: puriste, aktiviste ter džihadiste. Džihadisti se od puristov ter aktivistov razlikujejo predvsem po tem, da poudarjajo pomen svete vojne in podpirajo uporabo nasilja. Analizirala sem vzpon samo te skupine salafizma, saj so podatki javno dostopni le za to skupino, hkrati pa je trenutno tudi najbolj zanimiva ter medijsko odmevna. Ugotovila sem, da je (vsaj džihadistični) salafizem v 21. stoletju na globalni ravni v porastu. Po Starkovem modelu vzpona krščanstva sem analizirala razloge za vzpon salafizma, našla sem jih predvsem v uspešnem verbalnem novačenju, porastu informacijske in komunikacijske tehnologije, v rekrutiranju predvsem mladih ljudi, ki so še v procesu izoblikovanja lastne identitete, v rekrutiranju ljudi z nizkim socialnim statusom, ki so zaradi nezadovoljstva s svojim položajem bolj sorazmerno dovzetni za radikalne ideje, v razočaranju, ki je povezano z družbeno-ekonomskimi problemi v islamskem svetu, ter v tem, da salafizem vsebuje veliko skupnih prvin z zmernim islamom, iz katerega prestopa večina konvertitov.
Ključne besede: salafizem, vahabizem, islam, Koran
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 627; Prenosov: 64
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

24.
DEJAVNIKI POLITIČNE RADIKALIZACIJE V ISLAMU IN KATOLIŠTVU
Peter Januš, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava dejavnike politične radikalizacije v islamu in katolištvu. Cilj diplomskega dela je s pomočjo religiološke, teološke in sociološke primerjave obeh religij izluščiti, opredeliti, definirati, analizirati ter opisati nekatere bistvene dejavnike politične radikalizacije, značilne za obe. Namen je ugotoviti, razložiti morebitne razlike in nejasnosti med obema religijama. Diplomsko delo je izrazito teoretično in temelji na analizi ter primerjavi različnih strokovnih virov oziroma literature. Ugotavljamo, da kljub številni literaturi, ki je izšla na temo povezanosti monoteizma z nasiljem, kljub njegovim številnim strukturnim značilnostim, iz katerih nasilje izhaja, kljub dejavnikom njegove radikalizacije, ki smo jih opredelili, neposredne povezave med monoteizmom in nasiljem ne moremo potrditi. Po Assmannu je takšen strukturni element prav jezik nasilja, ki ga najdemo v razodetju slama in katolištva, fundamentalistični posamezniki pa ga zlorabljajo kot sredstvo v političnem boju za oblast. Tako zlorabljen jezik nasilja pa postane dejavnik radikalizacije pripadnikov obeh religij. Za religiozno nasilje je po Assmannu torej kriv fundamentalizen kot izraz politike. Razodetje obe religiji pojmujeta kot božji nagovor, delovanje, s katerim se ta z besedami in dejanji predstavlja, razkriva človeku. Razodetje je torej božja beseda v islamu zapisana v Koranu (kot božja beseda dobesedno), ki ga je Mohamed prejel po božjem nareku. V katolištvu je razodetje Biblija, zapisana po božjem navdihu in sam Kristus kot »Bog z nami in med nami« (učlovečena božja beseda neposredno). Obe religiji v povezavi z razodetjem poudarjata njegovo končnost, polnost in gotovost resnice, kar ju po Assmannu uvršča med ekskluzivne monoteizme. Iz razodetja pripadniki verskih skupnosti črpajo pomene in smisle za vsakdanje življenje. Avtorizirani razlagalci pa iz razodetja izpeljujejo nauke, pravila, norme in vrednote, po katerih njihovi pripadniki morajo živeti. V vsakdanjem življenju vernikov se to najbolj kaže v obliki moralnih norm in verskih dolžnosti. Razodetje je pa tudi merilo, na osnovi katerega religijske institucije (avtorizirani razlagalci) za svoje pripadnike določajo podobo Boga, človeka, sveta. Opredeljujejo pa tudi odnose med ljudmi, odnose do drugih religij in vernikov, do svetih knjig (razodetja), do svetnih oblasti, sveta ter notranje organizacije religij. Ker pa obe različno pojmujeta razodetje, so prav omenjene razsežnosti tiste, po katerih se med seboj najbolj razlikujeta. Glede vloge političnih, gospodarskih, kapitalističnih teženj oziroma interesov Zahoda in Vzhoda pri radikalizaciji religije z gotovostjo trdimo, da te ne pripomorejo k umiritvi razme in zmanjšanju radikalizacije – ravno nasprotno – predstavljajo dejavnik, ki radikalizacijo pospešuje in lajša. Če nam tudi na osnovi medsebojnega dialoga na posvetni in religijski ravni, izobraževanja, integracije ne bi uspelo zagotoviti mirne koeksistence, potem je možno rešitev urejanja odnosov med zahodnimi sekularnimi, večinoma krščanskimi državami ter islamom v civilnem, posvetnem zakonu o islamu, kot na primer v Avstriji.
Ključne besede: religija, monoteizem in nasilje, razodetje, islam, katolištvo, rimskokatoliška cerkev, religija in nasilje, radikalizacija religije, dejavniki politične radikalizacije.
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 829; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

25.
Bližnji vzhod po prvi svetovni vojni
Sašo Pleteršič, 2016, diplomsko delo

Opis: Tema moje diplomske naloge je Bližnji vzhod po prvi svetovni vojni. Dogajanje na tem področju je bilo v zgodovini zelo razgibano, kar je opazno še danes. V nalogi poskušam prikazati dogajanje po končani prvi svetovni vojni tudi s pomočjo zgodovine, saj je bilo to zelo pestro že od pojava prvih civilizacij in islama, ki je pustil v zgodovini Bližnjega vzhoda največji pečat. Nenehno so se ponavljale napetosti v religiji med šiiti in suniti, ki so večinoma prerasle v vojne. Tako je bilo tudi v obravnavanem obdobju, kjer se verskim vzrokom pridružijo še judovski dejavnik in zahodne velesile, ki so zaradi lastnih interesov ta nasprotja krepile do te mere, da je v današnjem času območje Bližnjega vzhoda ena od najbolj nemirnih regij.
Ključne besede: Bližnji vzhod, islam, judovstvo, šiiti, suniti, vojne
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 857; Prenosov: 93
.pdf Celotno besedilo (2,17 MB)

26.
VPLIV RELIGIJE IN POSLOVNIH OBIČAJEV NA PROCES POGAJANJ PRI IZVOZU OPREME ZA ŽIVILSKO INDUSTRIJO
Andrej Šlebnik, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen naloge je bil predstaviti vpliv religije in poslovnih običajev na proces pogajanj pri izvozu opreme za živilsko industrijo. Vsak gospodarski subjekt – podobno kot tudi vsak posameznik – se v svojem življenju in delovanju sreča z različnimi kulturami in religijami. Vsaka izmed njih ima svoj edinstven vpliv na potek procesov v določeni družbi, državi, na celini ali pa kar svetu kot celoti. Nekatere religije imajo močnejši vpliv, spet druge manjšega, odvisno od kulturnih značilnosti, vzgoje, zgodovine, vrednot, načel itd.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE: kultura, religija, poslovni običaji, medkulturno komuniciranje, pogajanja, samooskrba s hrano, proizvodnja hrane, krščanstvo, islam, hinduizem
Objavljeno: 12.09.2016; Ogledov: 674; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

27.
Islamofobija in njeno odražanje
Sabina Libić, 2016, diplomsko delo

Opis: Islamofobijo v vseh segmentih je možno zaslediti povsod po svetu. V kakšni obliki in kako izrazito se nekje pojavi, je odvisno od več dejavnikov, največjo vlogo pri tem imajo mediji, ki velikokrat manipulirajo z javnostjo. Predvsem po terorističnem napadu 11. 9. 2001 v New Yorku opažamo porast sovražnega govora, »zločinov iz sovraštva« in pripisovanja negativih prilastkov k besedi islam, ki se nemalokrat enači s terorizmom, dejanja posameznikov pa nenadoma odražajo celotno religijo. Islamofobija onemogoča normalen odnos med večinskim prebivalstvom in muslimansko manjšino ter njihovo popolno vključitev v družbo. Islamska skupnost je v Sloveniji že tako dolgo prisotna in je že toliko poslovenjena, da sta takšen odpor in nestrpnost do njih že čisto nepotrebna. Njihova dejavnost ne predstavlja nikakršne potencialne nevarnosti, v smislu, da bi lahko njihova prisotnost, običaji in celo izgraditev Islamskega versko-kulturnega centra spremenili podobo tega koščka evropskega krščanska teritorija. Tako kot v večini evropskih držav tudi v Sloveniji živi večinoma krščansko prebivalstvo, a kakor koli bi se branili in izogibali, je v vseh državah prišel čas za priznanje drugih verskih manjšin, ki jim je po zakonskih predpisih treba omogočiti postavitev verskih objektov, kjer bi se lahko opravljali vsi verski običaji. Zdi se, da je Slovenija imela privilegij, da s tem vprašanjem nekaznovano zavlačuje več kot 40 let, saj muslimani še vedno nimajo džamije.
Ključne besede: islam, islamska skupnost, muslimani, islamofobija, Slovenija, diplomske naloge
Objavljeno: 15.06.2016; Ogledov: 1528; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (561,12 KB)

28.
SOCIOLOŠKA IN ZGODOVINSKA OZADJA FENOMENA ISLAMSKE DRŽAVE
Mojca Gomboc, 2016, diplomsko delo

Opis: V muslimanskem svetu je vse od približno sedemdesetih let prejšnjega stoletja vidno zaznamovan proces ponovnega dviga islama. Razlogi za aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu segajo v daljno zgodovino islama, ko so se muslimani razcepili na šiitsko in sunitsko vejo islama. Skozi večino zgodovine so vladali suniti. Trenja znotraj teh dveh ločin so prehajala v vedno večje konflikte. Poseganje Zahoda v arabski svet, pa je dodalo še dodaten zagon za nastanek islamskih skrajnih organizacij. Z vprašanjem Palestine se je pričel položaj, ko je pretežen del muslimanov menil, da Zahod do njihovega sveta vodi arogantno in agresivno politiko. Islamsko prebivalstvo se je začelo povezovati proti tuji dominaciji, ki mu je vsiljevala modernizacijo in izkoriščala njihova ozemlja. Religija je začela igrati posebno vlogo, saj je namesto opravljanja svoje prvenstvene funkcije, začela pridobivati vlogo instrumenta, preko katerega se je odražal obrambni arabski nacionalizem. Prišlo je do naraščanja osebne religioznosti, intenzivnega vstopanja islama v javno področje in krepitve islamskih fundamentalističnih gibanj. Ta proces še zmeraj traja in nikakor ne kaže, da bi v muslimanskem svetu prišlo do sekularizacije, ki so jo s seboj prinesle zgolj kolonialne sile, ki so islam izganjale iz javnega področja. Z zrušitvijo režima Sadama Huseina in ameriškim napadom na Irak leta 2003, je na vodilni položaj prišla šiitska skupina vernikov, kateri so se silovito zoperstavili sunitski pripadniki islama. Na tem mestu se je izrazito pokazal učinek kulturne obrambe, teorija katerega pravi, da kjer sta dve ali več skupnosti, ki pripadata različnim veroizpovedim v konfliktu, lahko posamezna religijska identiteta pridobi nov pomen in sproži zahtevo po novi zvestobi, saj religijska pripadnost postane način izražanja etničnega ponosa. Kot odgovor na ameriško okupacijo in vladavino šiitov je nastala skrajna sunitska skupina Islamska država. Danes predstavlja najbolj brutalno džihadistično organizacijo, ki vliva strah s terorističnimi napadi ne samo v arabskem svetu, temveč tudi v Evropi. Islamska država je razglasila kalifat, ki se drži ekstremne razlage sunitskega islama in deluje po načelu šeriatskega prava. Razglasila je avtoriteto nad vsemi muslimani sveta, njeni pripadniki pa se imajo za edine prave vernike. V svoje vrste je pritegnila tudi številne pripadnike drugih veroizpovedi in nacionalnosti. Zahodni mediji v veliki meri zmanjšujejo možnost lastne presoje gledalcev, saj jih je dosti izmed njih s svojim poročanjem zelo spremenilo odnos do islama. Večina terorističnih dejanj je v medijih v današnjem času prikazana v povezavi z islamom, kar mnogokrat pripelje do nestrpnosti v družbi, saj si veliko gledalcev (poslušalcev) ustvari negativno sliko o islamu, muslimani pa so posledično označeni za največje krivce in s tem odrinjeni na rob družbe.
Ključne besede: islam, Islamska država (IS), radikalizacija, fundamentalizem, muslimani, džihad, šiizem, sunizem, Združene države Amerike, Izrael, Palestina, Irak.
Objavljeno: 13.06.2016; Ogledov: 1110; Prenosov: 168
.pdf Celotno besedilo (1,32 MB)

29.
Reprezentacija islama in muslimanov v Sloveniji
Urban Hrastnik, 2016, diplomsko delo

Opis: Religija islam ter njeni predstavniki so v slovenskih medijih pogosto prisotni, in to kljub dejstvu, da je večina Slovencev katoličanov ter je muslimanov v Sloveniji sorazmerno malo. Islam in muslimani so v medijih reprezentirani na način, ki jih prikazuje v povezavi s stereotipi, kot so nasilje, neenakopravnost žensk, terorizem, nazadnjaškost ter »drugačnost« od naše, zahodne družbe. Ti stereotipi segajo daleč nazaj in so se širili tudi na račun orientalizma. Večina novic z omembo islama ali muslimanov je negativnih ter prikazuje religijo islam in njene vernike v povezavi z negativnimi, nasilnimi dejanji. Pričujoča diplomska naloga preučuje reprezentacijo islama ter muslimanov v novicah spletnih informacijskih portalov. V reprezentaciji islama je moč zaznati trend reciklažnega novinarstva, pri katerem se novinarji zaradi časovne stiske zanašajo na informacijska nadomestila tiskovnih agencij, zaradi česar pa se v veliko novicah ponavljajo identični označevalci religije islam ter muslimanov. Vse to vpliva na način in konotacijo reprezentacije islama, na podlagi katere se pri bralcih oblikuje pogled na religijo islam in na njene predstavnike.
Ključne besede: Islam in muslimani, reprezentacija, stereotipi, spletni informacijski portali, orientalizem.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 1624; Prenosov: 245
.pdf Celotno besedilo (4,72 MB)

30.
Islam between the past and the present
Dragan Potočnik, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: The contribution of the Islamic civilisation to the treasury of the world's arts and sciences is invaluable. The Islamic civilisation reached its peak under the great Umayyad Caliphate and Abbasid Caliphate, and later in the khanates which emerged after the collapse of the Mongol Empire. Its days of glory came in the time of Safavid Persia, Mogul India and Osman Turkey. During this almost a thousand-year long period, the Islamic world represented, together with China, the leading civilisation in the world. The relations between Europe and the Islamic world were often marked with violence and conflicts. The latter began shortly after the emergence of Islam. When the Arabs conquered the Pyrenean peninsula. They increased during the Crusades and reached the climax in the 19th century, with the discovery of oil in Western Asia. The crisis deepened in the 20th century, with the collapse of Osman Turkey. What are the reasons for these conflicts? Is the fear of the Muslims' otherness justified? How will these relations continue in the future?
Ključne besede: religija, islam, zgodovina islama
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 516; Prenosov: 69
.pdf Celotno besedilo (122,22 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici