Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Generacija Z spreminja navade, povezane z iskanjem informacij na spletu. Mnogo let se je spletno iskanje informacij osredotočalo predvsem na uporabo spletnih iskalnikov. Generacija Z pa v ta namen vse pogosteje uporablja družbena omrežja, kar kaže na pomembno spremembo v načinu dostopanja do informacij. Družbena omrežja torej nimajo več le funkcije zabavati se, temveč pomembno prispevajo tudi k pridobivanju informacij – nanje začenjamo gledati kot na iskalnike informacij. Ko generacija Z išče informacije o izdelkih na družbenih omrežjih, se srečuje z mnogimi tipi vsebin, pri čemer jo eni bolj pritegnejo, drugi pa manj. Pomembno je, da se podjetja in tržniki seznanijo z vsemi temi dejavniki, saj bodo le tako vedeli, kam in kako primerno umeščati informacije o svojih izdelkih, da bodo te učinkovito dosegle generacijo Z. V teoretičnem delu obravnavamo koncepte iskanja informacij, spletnih iskalnikov, družbenih omrežij kot iskalnikov in tipov vsebin na družbenih omrežjih, pri čemer smo usmerjeni v iskalne navade generacije Z. V empiričnem delu smo ugotovili, da generacija Z v Sloveniji še vedno pogosteje in raje uporablja spletni iskalnik Google pri iskanju informacij o izdelkih kot pa družbena omrežja. To je pomembna ugotovitev za razumevanje slovenskega trga, saj v drugih državah generacija Z običajno raje uporablja družbena omrežja. Vendar pa kljub temu slovenska generacija Z že uporablja tudi družbena omrežja za iskanje informacij. Ugotovili smo tudi, da od 3 družbenih omrežij (Instagram, TikTok, YouTube) najraje v ta namen uporablja družbeno omrežje TikTok. Ugotovili tudi smo, da pri iskanju informacij na družbenih omrežjih od 3 tipov vsebin (slikovna vsebina, dolgi videoposnetki, kratki videoposnetki) generacijo Z pri nas najbolj pritegnejo kratki videoposnetki.
Ključne besede: generacija Z, iskanje informacij, družbena omrežja, spletni iskalniki
Objavljeno v DKUM: 30.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 8
Celotno besedilo (2,93 MB)

Opis: Digitalna preobrazba poslovnih procesov je v zadnjih letih bistveno vplivala na način upravljanja z dokumentacijo. Podjetja se zaradi vse večje količine informacij, zakonskih zahtev in potrebe po varnosti, hitrosti in preglednosti odločajo za implementacijo dokumentnih sistemov (DMS), ki omogočajo učinkovito elektronsko upravljanje poslovne dokumentacije. Magistrska naloga celostno obravnava ključne funkcionalnosti DMS ter skozi praktičen projekt predstavi kompleksnost digitalizacije fizičnega arhiva, s poudarkom na opremljanju dokumentov z metapodatki, klasifikacijskih pravilih in končnem vključevanju dokumentov v elektronski arhiv. V teoretičnem delu so predstavljene glavne značilnosti DMS, kot so klasifikacija dokumentov, uporaba strukturiranih metapodatkov, verzijsko sledenje, pravice dostopa, iskalni mehanizmi, povezljivost z drugimi informacijskimi sistemi ter tehnološke možnosti različnih arhitektur (lokalne, oblačne in hibridne rešitve). Poseben poudarek je namenjen pomenu standardiziranega vnosa metapodatkov in njihove vloge pri dolgotrajni hrambi, hitrem iskanju in zagotavljanju skladnosti s predpisi. V nadaljevanju je prikazana tudi tehnična podlaga sistemov, kot so baze podatkov, API-ji, mehanizmi indeksiranja ter uporaba OCR-tehnologije za prepoznavanje besedila na digitaliziranih dokumentih. Praktični del naloge temelji na izvedenem projektu masovnega skeniranja za naročnika, pri čemer je bil cilj zmanjšati fizični arhiv in omogočiti lažje ter hitrejše iskanje dokumentacije. Arhiv je obsegal več kot tisoč rednikov, razdeljenih na štiri vsebinske sklope. Projekt je zajemal pripravo fizičnega prostora, prevzem dokumentacije, skeniranje z uporabo profesionalnih skenerjev, avtomatski in ročni zajem metapodatkov ter prenos v elektronski arhiv. Za opremljanje dokumentov je bila uporabljena specializirana programska oprema, pri čemer je sistem omogočal učenje na podlagi preteklih dokumentov (t. i. šablone), kar je pospešilo proces opremljanja. Med izvajanjem projekta so se pojavile številne tehnične, organizacijske in vsebinske težave. Med ključne izzive sodijo napake na skenerjih zaradi obrabljenosti papirja in umazanije, neustrezna usposobljenost kadra za delo z dokumenti ter težave pri razumevanju vsebine. Slednje so se rešile z dodatnimi validacijskimi postopki in okrepljenim sodelovanjem z naročnikom. Poleg tega so bila v procesu upoštevana pravila informacijske varnosti, zlasti pri nastavitvah dostopnih pravic, ki so bile definirane na ravni klasifikacijskih znakov in povezane z aktivnimi imeniki uporabnikov. Rezultati projekta kažejo, da premišljen pristop, ustrezna tehnična rešitev in jasno postavljeni procesi pripomorejo k uspešni transformaciji fizičnega arhiva v elektronsko obliko. S tem se izboljšata preglednost nad dokumentacijo in učinkovitost zaposlenih, hkrati pa se dolgoročno znižujejo stroški upravljanja z dokumenti. Pridobljene izkušnje nudijo dobro osnovo za nadaljnje projekte digitalizacije tudi v drugih organizacijah.
Ključne besede: Dokumentni sistem (DMS), digitalizacija dokumentov, masovno arhiviranje, metapodatki, klasifikacijski načrt, elektronski arhiv, optično prepoznavanje znakov (OCR), iskanje po vsebini, pravice dostopa, verzijsko sledenje, integracija podatkov, proces obdelave dokumentov, avtomatska klasifikacija, dolgoročna hramba, informacijska varnost.
Objavljeno v DKUM: 07.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 10
Celotno besedilo (3,21 MB)

Opis: Uvod: Diskriminacija oseb z invalidnostjo se pojavlja na številnih področjih, tudi na področju zaposlitve. Pojavlja se lahko v različnih procesih zaposlitve in vseh drugih dejavnostih, povezanih z zaposlitvijo. Metode: Za doseganje namena raziskave smo uporabili metode kvantitativne raziskovalne paradigme, in sicer sekundarno statistično analizo podatkov. Podatke za analizo spremenljivk smo prevzeli iz mednarodne baze Eurostat. Rezultati: Rezultati raziskave so med državami Evropske unije odkrili velike razlike v zaposlitveni vrzeli med osebami z invalidnostjo in osebami brez invalidnosti ter velike razlike v distribucijskih strategijah, ne pa tudi linearne povezave med zaposlitveno vrzeljo ter deleži izdatkov socialnih transferjev v primerjavi z deleži izdatkov za upravne stroške sistema, deleži izdatkov za socialno varstvo v primerjavi z deleži izdatkov za izobraževanje, zdravstvo, obrambo, zaščito, javni red in splošno varnost; deleži izdatkov za preprečevanje socialne izključenosti in brezposelnosti v primerjavi z deleži izdatkov za druga področja socialnega varstva ali deleži izdatkov za pomoč in podporo invalidnosti, brezposelnosti in socialni izključenosti v primerjavi z izdatki za druge skupine socialno izključenih. Diskusija in zaključek: Evropska unija temelji na boju proti vsem oblikam diskriminacije in si prizadeva za posebno varstvo ogroženih skupin. Med temi skupinami so osebe z invalidnostjo, saj invalidnost pogosto povzroča kritične težave pri iskanju zaposlitve.
Ključne besede: diskriminacija, osebe z invalidnostjo, zaposlovanje, iskanje zaposlitve, preprečevanje socialne izključenosti
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 310; Prenosov: 43
Celotno besedilo (1,75 MB)

Ključne besede: iskanje oseb, tiralica, mednarodna tiralica, Europol, Interpol, Eurojust, Sirene
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 150; Prenosov: 14
Celotno besedilo (228,05 KB)

Opis: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri. Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Ključne besede: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 474; Prenosov: 118
Celotno besedilo (4,30 MB)