Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Informacije o zdravju je dandanes preprosto pridobiti prek interneta, ki za mnoge ljudi predstavlja primarni vir informacij o simptomih, zdravju in boleznih. Medtem ko se nekateri počutijo opolnomočeni zaradi preprostega dostopa do teh informacij, so drugi zaradi tega zaskrbljeni in tesnobni. Pretirana in ponavljajoča se spletna iskanja informacij o zdravju vodijo do povišane tesnobe in skrbi glede lastnega zdravja, prav tako pa lahko oseba doživlja strah pred tem, da bo zamudila pomembne ali nove informacije o zdravju na spletu. To lahko vodi do neprilagojene preokupacije z uporabo interneta, kar povzroča težave na različnih področjih posameznikovega življenja, kot sta blagostanje in osamljenost. V raziskavi smo želeli preveriti, kako so pojavi kiberhondrije, zdravstvene tesnobe in spletnega iskanja informacij o zdravju med seboj povezani in, ali med njimi obstajajo razlike, saj med definicijami kiberhondrije ni poenotenega razumevanja in posledično ni jasnih načinov, kako preventivno ukrepati. Prav tako nas je zanimalo, kako je s temi pojavi povezan strah pred zamujenimi priložnostmi oziroma FOMO. Ker ti pojavi lahko vodijo tudi v pretirano uporabo interneta, ki ima lahko hujše negativne posledice, nas je zanimalo, ali lahko z njimi napovemo težave v duševnem zdravju študentov. Natančneje, zanimalo nas je, ali lahko s temi pojavi v večji meri napovemo težave v blagostanju ali težave z osamljenostjo. S spletnim orodjem 1ka smo oblikovali spletno anketo, ki smo jo delili v različne študentske skupine na socialnih omrežjih ter jo posredovali na oddelčne e-poštne naslove in e-poštne naslove študentov tutorjev na različnih fakultetah po Sloveniji. Za preverjanje povezanosti med spremenljivkami smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient. Za namene preverjanja razlik med pojavi kiberhondrije, spletnega iskanja informacij o zdravju in zdravstvene tesnobe smo najprej uporabili linearne regresije, nato pa še multiplo hierarhično regresijo. Za ugotavljanje odnosa teh spremenljivk s FOMO smo uporabili linearno regresijo, za napovedovanje težav na področju blagostanja in osamljenosti pa multiple regresije z metodo enter. Za preverjanje razlik v pojavih glede na spol in študijski program smo uporabili neparametrične teste Kruskal-Wallis in Mann-Whitney U-test. Ugotovili smo, da kiberhondrije ne moremo preprosto enačiti z zdravstveno tesnobo in/ali spletnim iskanjem informacij o zdravju, saj vsaka od teh spremenljivk prispeva edinstvene informacije k napovedovanju kiberhondrije. Prav tako nam informacije o drugih napovednih modelih ponujajo uvid v razlike med pojavi, saj z njimi ne moremo napovedati enakih težav na področju duševnega zdravja. Ugotovili smo, da spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujeta osamljenost, medtem ko kiberhondrija ne napoveduje težav na področju osamljenosti. Prav tako smo ugotovili, da kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju in FOMO pomembno napovedujejo težave na področju blagostanja. Nazadnje smo ugotovili tudi, da obstajajo razlike v pojavih glede na spol in vrsto študijskega programa. Kiberhondrija in FOMO se pomembno višje izražata na ženskem spolu, medtem ko se spletno iskanje informacij o zdravju pomembno višje izraža na osebah z nebinarno spolno identiteto. Poleg tega smo ugotovili, da se kiberhondrija pomembno višje izraža na osebah, ki ne obiskujejo naravoslovnih ali družboslovnih študijskih programov, temveč druge tipe študijskih smeri. Z našo raziskavo smo pokazali, da med kiberhondrijo, spletnim iskanjem informacij o zdravju in zdravstveno tesnobo obstajajo razlike. Prav tako smo pokazali pomembno vlogo FOMO pri pretirani uporabi interneta, povezani z zdravstvenimi informacijami. Poleg tega pa naša raziskava ponuja informacije za primerno preventivno ukrepanje in intervencije na področju problematične rabe interneta, vezane na zdravstvene informacije, saj smo ugotovili, v kakšne težave na področju duševnega zdravja študentov ti pojavi vodijo.
Ključne besede: kiberhondrija, spletno iskanje informacij o zdravju, zdravstvena tesnoba, strah pred zamujenimi priložnostmi, blagostanje, osamljenost
Objavljeno v DKUM: 10.07.2023; Ogledov: 165; Prenosov: 56
Celotno besedilo (4,30 MB)

Opis: Uspešno delovanje podjetij je v veliki meri odvisno od njihovih zaposlenih. Zagotavljanje zadostnega števila ustreznih kadrov je ena od temeljnih nalog managementa človeških virov. Pri tem je bistven ustrezno izveden postopek iskanja in selekcije kadrov. V raziskavi smo želeli ugotoviti, katere metode iskanja in selekcije so se v praksi izkazale za najprimernejše. Podjetja najpogosteje pridobivajo kandidate z objavami prostih delovnih mest na različnih zaposlitvenih portalih, spletnih straneh in socialnih omrežjih. Vedno pogosteje sta v uporabi tudi headhunting in pridobivanje kandidatov na podlagi priporočil. Na področju selekcijskega postopka pa sta se kot najustreznejši izkazali metodi intervjuja in testiranja kandidatov. Ugotovili smo, da obstajajo razlike pri iskanju kvalificiranega in nekvalificiranega kadra. Razlike se kažejo tako v postopkih pridobivanja kandidatov kot v fazi selekcije. Prav tako so bile zaznane razlike med javnim in zasebnim sektorjem. V zasebnem sektorju je v uporabi širši spekter metod iskanja in selekcije kot v javnem sektorju. V javnem sektorju je pri izboru kandidatov ključno izpolnjevanje razpisnih pogojev, medtem ko je v zasebnem sektorju poudarek tudi na osebnostnih in vedenjskih karakteristikah kandidatov. Potrdila se je naša domneva, da se večina podjetij sooča s težavami pri zapolnitvi prostih delovnih mest, zato smo podali priporočila tako glede postopkov pridobivanja kandidatov kot tudi glede izvedbe selekcijskega postopka. Predpogoj za uspešnost iskanja in selekcije kadrovskih virov pa je ustrezna blagovna znamka delodajalca.
Ključne besede: iskanje in pridobivanje kadra, selekcijske metode, izbirni postopek
Objavljeno v DKUM: 31.05.2023; Ogledov: 230; Prenosov: 49
Celotno besedilo (3,59 MB)

Opis: V nalogi predstavljamo učinkovitost optimizacije s kolonijami mravelj za reševanje japonske miselne igre Nurikabe. Razložimo pravila igre in njene osnovne lastnosti ter optimizacijo s kolonijami mravelj. Pojasnimo lastno implementacijo metode in metode iskanja v globino. Analiziramo krmilne parametre optimizacije s kolonijami mravelj. Vse algoritme primerjamo med seboj. Iz dobljenih rezultatov smo ugotovili, da je iskanje v globino časovno zahtevno. Optimizacija s kolonijami mravelj dosega dobre rezultate in omogoča reševanje zahtevnejših problemov.
Ključne besede: Nurikabe, optimizacija s kolonijami mravelj, iskanje v globino, miselne igre
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 290; Prenosov: 40
Celotno besedilo (1,08 MB)

Opis: V tem delu bomo preučili delovanje poplavnega algoritma in način njegove izvedbe. V programskem jeziku Python bomo izvedli izris bolniške sobe po načrtu, ki smo ga izrisali s pomočjo pridobljenih meritev. V nadaljevanju bomo opisali implementacijo poplavnega algoritma in rekurzivnega iskanja poti v programskem jeziku Python in knjižnice, s katerimi smo si pomagali pri delu. Sledila bo razlaga delovanja uporabniškega vmesnika, s pomočjo katerega lahko poljubno izbiramo začetno in končno polje želene poti. Nalogo bomo zaključili z analizo različnih izrisov poti po bolniški sobi in meritvijo hitrosti izvajanja poplavnega algoritma.
Ključne besede: robot Pepper, poplavni algoritem, rekurzivno iskanje poti
Objavljeno v DKUM: 21.10.2022; Ogledov: 359; Prenosov: 26
Celotno besedilo (2,84 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Opis: Ciljno iskanje iskanih oseb je kljub starosti države po mnenju drugih avtorjev ostalo dokaj nedotaknjeno in ostaja novost v sistemu dela policije v Republiki Sloveniji (RS) (Volmajer, 2016). V diplomski nalogi smo opredelili razliko med pogrešanimi osebami in ciljnim iskanjem oseb, saj gre za pogosto zamešana termina, ki vključujeta drugačne akterje in drugačno naravo dela, in se nato podrobneje posvetiti ciljnemu iskanju iskanih oseb. Ciljno iskanje iskanih oseb ostaja skrito in se meša s preiskovanjem kaznivih dejanj, kjer pa nastane problem v tem, da gre za drugačni obliki dela, ki imata drugačne cilje in iz drugačnih razlogov posegata v človekove pravice in svoboščine. Za razpis tiralice je pristojen Sektor kriminalistične policije Policijske uprave (SKP PU) na lokalnem in regionalnem nivoju. Po razpisu tiralice pa način dela, metodika, taktika ciljnega iskanja ostajajo prekriti in je po oceni drugih avtorjev skupek izkušenj, volje in želje kriminalista, ki dela na tem področju (Volmajer, 2016). Ugotovili smo, da je zakonodaja, ki se veže na ciljno iskanje iskanih oseb, zelo razpršena med različnimi zakoni, kar prispeva k pomankanju konkretnih smernic, policija se tudi ne poslužuje določenih pristopov k ozaveščanju in iskanju pomoči v javnosti, čeprav imajo za to zakonsko podlago. Slovenska policija bi lahko uporabljala in izkoristila vse dane možnosti za stik z javnostjo na področju ciljnega iskanja iskanih oseb, kot so npr. socialna omrežja, javno sporočanje s pomočjo plakatov in s tem izkoristila pomoč družbe.
Ključne besede: diplomske naloge, ciljno iskanje iskanih oseb, iskane osebe, policija, tiralica, mednarodno sodelovanje, pogrešane osebe
Objavljeno v DKUM: 03.02.2022; Ogledov: 1092; Prenosov: 123
Celotno besedilo (707,16 KB)