3.
VPLIV ERITROPOETINA NA PREŽIVETJE IN NEVROLOŠKI IZHOD PO OŽIVLJANJUMatej Strnad, 2010, doktorska disertacija
Opis: Ozadje: Eritropoetin aktivira znotrajcelične poti, ki delujejo zaščitno in preprečijo propad celice, tudi miokarda. Aplikacija eritropoetina med srčnim zastojem ohrani podajnost miokarda in omogoči hemodinamsko bolj učinkovito zunanjo masažo srca. Namen: Namen študije je bil raziskati učinek eritropoetina, ki ga apliciramo znotraj 2 minut od začetka oživljanja pri bolnikih zaradi srčnega zastoja izven bolnišnice. Metode: Primerjali smo skupino bolnikov, ki so med oživljanjem prejeli eritropoetin (90.000 enot eritropoetina beta, n = 24), s kontrolno skupino bolnikov, ki so med oživljanjem prejeli fiziološko raztopino (0,9% NaCl, n = 30) in retrospektivno z enakovredno skupino bolnikov, ki smo jih oživljali po enakem protokolu kot prejšnji skupini, vendar v času pred začetkom te študije (n = 48). Rezultati: V primerjavi s kontrolno skupino, ima skupina bolnikov, ki je med oživljanjem prejela eritropoetin, višji odstotek sprejema na oddelek za intenzivno interno medicino (OIIM) (92% vs 50%, p = 0.004), povratek spontanega krvnega obtoka na terenu (92% vs 53%, p = 0.006), 24-urno preživetje (83% vs 47%, p = 0.008) in odpust iz bolnišnice (54% vs 20%, p = 0.011). Po multivariantni analizi spremenljivk, ki vplivajo na razplet oživljanja, sta statistično značilni razliki le pri sprejemu na OIIM in pri povratku spontanega krvnega obtoka na terenu. V primerjavi skupine bolnikov, ki je med oživljanjem prejela eritropoetin, z enakovredno skupino z enakovrednimi izhodiščnimi spremenljivkami, ima skupina bolnikov, ki je prejela eritropoetin, višji odstotek sprejema na OIIM (92% vs 65%, p = 0.024) in 24-urno preživetje (83% vs 52%, p = 0.014) ter statično neznačilno razliko pri povrnitvi spontanega krvnega obtoka na terenu (92% vs 71%, p = 0.060) in odpustu iz bolnišnice (54% vs 31%, p = 0.063). Po multivariantni analizi spremenljivk, ki vplivajo na razplet oživljanja, so vsi štirje izhodi statistično značilno različni med skupinama. Vrednosti delnega tlaka ogljikovega dioksida (PCO2) na koncu izdiha, ki so pokazatelj zadostnosti krvnega obtoka med oživljanjem in s tem kvalitete zunanje masaže srca, so bile višje v skupini bolnikov, ki so med oživljanjem prejeli eritropoetin. Zaključek: Uporaba eritropoetina med oživljanjem poveča odstotek povrnitve spontanega krvnega obtoka na terenu, sprejem na OIIM, 24-urno preživetje in odpust iz bolnišnice. Ta učinek eritropoetina gre pripisati zaščitnemu delovanju na miokard in posledično hemodinamsko bolj učinkoviti zunanji masaži srca.
Ključne besede: KArdiopulmonalno oživljanje, eritropoetin, ishemija, miokard, študija
Objavljeno v DKUM: 18.02.2013; Ogledov: 3076; Prenosov: 257
Celotno besedilo (3,71 MB)
