| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 6 / 6
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
ENCIMSKO KATALIZIRANE REAKCIJE V IONSKIH TEKOČINAH IN V SUPERKRITIČNEM OGLJIKOVEM DIOKSIDU
Muzafera Paljevac, 2010, doktorska disertacija

Opis: Namen doktorske disertacije je bil razviti nove, alternativne metode encimsko katalizirane kinetične resolucije sekundarnih alkoholov v ne-konvencionalnih topilih, kot so ionske tekočine in superkritični ogljikov dioksid. Ionske tekočine predstavljajo zanimiv razred topil za encimsko katalizirane reakcije. Uvodoma smo sintetizirali tri različne ionske tekočine, in sicer 1-butil-3-metilimidazolijev klorid, 1-butil-3-metilimidazolijev heksafluorofosfat in 1-butil-3-metilimidazolijev tetrafluoro-borat, z namenom, da v ionskih tekočinah določimo aktivnost in stabilnost prostih in imobiliziranih encimov različnega izvora. Nadalje smo ionske tekočine uporabili kot reakcijski medij za encimsko katalizirano transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola z vinil acetatom, kjer smo pri atmosferskem tlaku določili 1-butil-3-metilimidazolijev tetrafluoroborat kot najprimernejši reakcijski medij in imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica kot najprimernejši biokatalizator za omenjeno reakcijo. Za transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola z vinil acetatom, izvedeno v 1-butil-3-metilimidazolijevem tetrafluoro-boratu pri atmosferskem tlaku in katalizirano z imobilizirano lipazo B, smo optimirali reakcijske parametre, kot so koncentracija biokatalizatorja, substratov in topila, temperatura in hitrost mešanja reakcijske zmesi. Imobilizirano lipazo B iz Candida antarctica smo uspešno uporabili kot biokatalizator za encimsko katalizirano transesterifikacijo (R,S)-1-feniletanola tudi v superkritičnem ogljikovem dioksidu in v dvo-faznem sistemu superkritični ogljikov dioksid/ionska tekočina. V superkritičnem ogljikovem dioksidu smo proučili vpliv koncentracije lipaze, temperature, tlaka in vrste donorja acilne skupine na aktivnost lipaze. V dvo-faznem sistemu superkritični ogljikov dioksid/ionska tekočina pa smo proučili vpliv koncentracije ionske tekočine 1-butil-3-metilimidazolijevega tetrafluoroborata na potek reakcije.
Ključne besede: encimska sinteza, celulaza, lipaza, hidroliza, esterifikacija, transesterifikacija, kinetična resolucija, racemne zmesi, sekundarni alkoholi, ionske tekočine, superkritični ogljikov dioksid
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 3323; Prenosov: 314
.pdf Celotno besedilo (4,60 MB)

2.
Encimsko katalizirane reakcije v ionskih tekočinah
Maja Leitgeb, Muzafera Paljevac, Željko Knez, 2008, strokovni članek

Opis: Ionske tekočine se lahko uporabljajo kot medij za encimsko katalizirane reakcije. V prispevku so predstavljene različne encimsko katalizirane reakcije, izvedene v ionskih tekočinah, predvsem v tistih z dialkilimidazolijevimi kationi. Opisan je vpliv ionskih tekočin na aktivnost encimov in metode ločevanja produktov ter recikliranja biokatalizatorja iz ionskih tekočin.
Ključne besede: ionske tekočine, organske soli, encimske reakcije
Objavljeno: 31.05.2012; Ogledov: 1432; Prenosov: 32
URL Povezava na celotno besedilo

3.
Reaktivna absorpcija CO 2 v mešanice ionskih tekočin in etanolamina
Katarina Turk, 2013, diplomsko delo

Opis: V zadnjem stoletju so človekove dejavnosti v ozračje izpustile velike količine CO2 in drugih dimnih plinov, ki so posledica globalno segrevanje. To lahko s časom vpliva na zaloge vode, na okolje, na naše zdravje in varnost. Odstranjevanje emisij CO2 iz dimnih plinov je zelo pomembno s stališča narave in nam predstavlja velik izziv. Procesi za odstranjevanje CO2 iz dimnih plinov temeljijo na kemijski in fizikalni absorpciji v tekočinah. Etanolamin je najbolj pogost amin za zamreževanje CO2. Velik potencial za zamreževanje CO2 iz dimnih plinov pa prikazujejo tudi ionske tekočine, zaradi njihovih unikatnih lastnosti, kot so stabilnost v velikem temperaturnem razponu, nehlapnost in visoko tališče, ki se kaže s toplotno stabilnostjo. Namen diplomskega dela je bil osredotočen na možno uporabo mešanic etanolamina in ionskih tekočin kot sredstvo za zamreženje CO2. Ta proces je prvič zasnoval Camper s sodelavci, ko je predlagal mešanje ionskih tekočin s skomercializiranimi amini. V eksperimentalnem delu smo mešanice vode in etanolamina primerjali z mešanicami ionskih tekočin in etanolamina, po tem, ko smo jim dodali CO2. Spremembe temperatur vzorcev smo med procesom opazovali in jih na koncu primerjali. Za nadaljno karakterizacijo smo uporabljali Fourirerjevo transformacijsko infrardečo spektroskopijo (FTIR).
Ključne besede: CO2, etanolamin, ionske tekočine, absorpcija, desorpcija, fazna ravnotežja, zamreženje CO2
Objavljeno: 26.09.2013; Ogledov: 1167; Prenosov: 99
.pdf Celotno besedilo (1,95 MB)

4.
Raziskava primernosti ionskih tekočin za uporabo v hidravličnih sistemih
Milan Kambič, 2015, doktorska disertacija

Opis: Vsaka vrsta hidravlične tekočine ima svoje prednosti za določen primer uporabe. Voda, kot prva in tudi v zadnjih letih ponovno aktualna hidravlična tekočina je negorljiva, praktično nestisljiva, neškodljiva za zdravje človeka ter okolje, cenena in razpoložljiva skoraj povsod. Mineralno olje je možno uporabiti skoraj povsod in v raznovrstni opremi. Težko vnetljive hidravlične tekočine zaradi večje varnosti pred požarom uporabljamo predvsem v metalurških obratih in premogovnikih, biološko hitreje razgradljive hidravlične tekočine pa zaradi manjše nevarnosti za okolje predvsem v mobilni hidravliki. Poleg prednosti pa ima vsaka vrsta hidravlične tekočine tudi slabosti, tako da je pri izbiri najbolj primerne vedno potreben nek kompromis. Idealne rešitve ni, radi pa bi se ji vsaj približali. Cilj doktorske disertacije je bil, da v praktično neomejenem številu različnih ionskih tekočin, skušamo poiskati nekaj primernih za uporabo v hidravličnih sistemih in na ta način predlagati bodočo alternativo današnjim, običajno uporabljanim hidravličnim tekočinam. V ta namen so obravnavane osnovne lastnosti ionskih tekočin in njihove prednosti. Primernost smo ugotavljali tako na osnovi meritev fizikalno kemijskih lastnosti, kot tudi na osnovi praktičnih testov, aktualnih za hidravlične tekočine. V disertaciji so uporabljene laboratorijske in praktične testne metode tudi podrobneje opisane. Veliko pozornosti je posvečeno sposobnosti korozijske zaščite, saj večina testiranih vzorcev ni nudila zadostne zaščite pred korozijo. Prav tako je podrobneje obravnavana stisljivost, saj ima neposreden vpliv na porabo energije in odzivnost hidravličnih sistemov. Pri iskanju ionske tekočine, ki bi bila primerna za uporabo v hidravličnih sistemih se je izkazalo, da kljub nekaterim boljšim rezultatom v primerjavi s konvencionalnimi hidravličnimi tekočinami, (za sedaj) ni veliko takih, ki bi vse potrebne lastnosti imele vsaj na trenutnem nivoju konvencionalnih hidravličnih tekočin.
Ključne besede: ionske tekočine, fluidna tehnika, mazivo, hidravlična tekočina
Objavljeno: 31.03.2015; Ogledov: 2564; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (4,67 MB)

5.
Ionske tekočine - hidravlične tekočine prihodnosti
Milan Kambič, Darko Lovrec, 2012, strokovni članek

Ključne besede: hidravlične tekočine, ionske tekočine
Objavljeno: 21.12.2015; Ogledov: 586; Prenosov: 18
URL Povezava na celotno besedilo

6.
VPLIV RAZLIČNIH NAČINOV PREDOBDELAVE SUROVE CELULOZE NA UČINKOVITOST ENCIMSKE HIDROLIZE
Maša Iršič, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrskega dela je bil proučiti vpliv različnih načinov predobdelave surove celuloze na učinkovitost encimske hidrolize. Pri delu smo uporabljali mikrokristalinično celulozo, celulozo iglavcev (iglavci Pacifico), listavcev (listavci Bukocell) in evkaliptusa (evkaliptus Santa Fe). Preizkusili smo tri metode predobdelave. Testirali smo predobdelavo celuloze z ionsko tekočino - BMIMCl, s H2O2 ter avtoklaviranje v raztopini NaOH. Encimsko hidrolizo smo izvajali v šaržnem reaktorskem sistemu EasyMax 102 (Mettler Toledo). Eksperimente smo izvajali 24 h pri temperaturi 45 C in pri vrtilni hitrosti mešala 200 min-1, uporabili smo med 0,5 in 1 mL encima celulaze in 50 mL acetatnega pufra s pH = 5. Koncentracijo nastale glukoze smo določili s spektrofotometrično metodo in uporabo UV-VIS spektrofotometra (Varian Cary 1-E UV-Visible). Pri delu smo postopke predobdelave optimirali, saj smo tako zagotovili ustrezne procesne pogoje za večjo presnovo. Največjo presnovo celuloze smo dosegli po predobdelavi z ionskimi tekočinami. Presnova obdelane celuloze se je glede na presnovo neobdelane celuloze povečala iz 10 % na 62 %.
Ključne besede: Celuloza, predobdelava celuloze, encimska hidroliza, ionske tekočine, encim celulaza.
Objavljeno: 15.07.2016; Ogledov: 813; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici