| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
4.
5.
6.
DOLOČANJE ANIONOV Z IONSKO KROMATOGRAFIJO
Leonida Zalar, 2012, diplomsko delo

Opis: Kvaliteta vode odraža sestavo vode, odvisno od naravnih procesov in aktivnosti človeka, kar določamo s kvalitativno in kvantitativno oceno. Parametri, ki opisujejo kvaliteto vode, so odvisni od namena uporabe vode. Za vsako nameravano uporabo vode obstaja skupina parametrov, ki najustrezneje izražajo kvaliteto. Vsebnost določenih anionov, kot so na primer klorid, nitrat (V), sulfat, fosfat in nitrat (III) je pokazatelj kvalitete vode. Diplomska naloga obsega določanje koncentracije anionov z ionsko kromatografijo in primerjavo določanja koncentracije fosfata z ionsko kromatografijo in molekulsko spektroskopijo. Po optimizaciji analiznega postopka smo izvedli validacijo analizne metode. Potrdili smo, da so rezultati meritev natančni in točni ter da je metoda primerna za določanje vsebnosti anionov v različnih vrstah vod.
Ključne besede: Ionska kromatografija, validacija, anioni, fosfat
Objavljeno: 02.08.2012; Ogledov: 1497; Prenosov: 258
.pdf Celotno besedilo (809,69 KB)

7.
DOLOČANJE OKSALATNIH IONOV V RASTLINSKIH VZORCIH Z IONSKO KROMATOGRAFIJO
Majda Mekić, 2015, magistrsko delo

Opis: V sklopu magistrskega dela smo preučevali razvoj in validacijo analizne metode za določevanje oksalatnih ionov v različnih rastlinskih vzorcih z uporabo ionske kromatografije. Sočasno z oksalatnimi ioni smo določili v istih vzorcih še vsebnosti kloridnih, nitratnih in sulfatnih ionov. Razvito metodo smo tudi delno validirali, z namenom potrditve ustreznosti izbrane metode. Določili smo linearnost, mejo določljivosti, mejo zaznavnosti, natančnost in pravilnost. V obseg validacije smo vključili tudi stabilnostno študijo standardov. Rezultati kažejo na ustreznost razvite metode, ki daje ponovljive, obnovljive, natančne in točne rezultate v ustreznem delovnem območju izbranih anionov. Topne oksalate smo iz vzorcev ekstrahirali z vodo na vodni kopeli pri 80 °C in 15 min. V raziskavo smo vključili rabarbaro (olupljeno steblo in olup), krompir, gomolj zelene, pastinak, korenje, jagode, liste bezga in korme tara. Med analiziranimi vzorci je bila vsebnost vodotopnih oksalatov najvišja v rabarbari. V olupu smo določili nekoliko višjo vsebnost (473 mg/100 g sveže mase) kot v steblu (331 mg/100g sveže mase). Vrednosti v preostalih vzorcih so bile nižje od 1,2 mg/100 g sveže mase za vzorec jagod do 15,9 mg/100 g sveže mase za vzorec korenja. V bezovih listih in kormih tara so bile vsebnosti vodotopnih oksalatov 89,5 mg/100 g suhe snovi (vzorci bezgovih listov) in med 104 ter 134 mg/100 g suhe snovi (kormi tara).
Ključne besede: oksalatni ioni, rastlinski vzorci, ionska kromatografija, validacija
Objavljeno: 21.10.2015; Ogledov: 622; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (31,44 MB)

Iskanje izvedeno v 0.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici