| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Vpliv akutnega pankreatitisa na dinamiko znotrajceličnih kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke v mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2 : magistrsko delo
Polona Kovačič, 2023, magistrsko delo

Opis: Akutni pankreatitis (AP) je akutno vnetje eksokrinega dela trebušne slinavke, ki resno poveča tveganje bolnikov za razvoj z akutnim pankreatitisom povzročene sladkorne bolezni. V sklopu magistrske naloge smo preučevali vpliv AP na dinamiko kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke. AP smo inducirali pri mišjih samcih linije NMRI z intraperitonealnim injiciranjem ceruleina. Indukcija AP pri miših je povzročila povečano aktivnost serumske amilaze in izboljšala glukozno toleranco na tešče 90 in 120 min po začetku glukoznega tolerančnega testa, ni pa vplivala na serumsko koncentracijo inzulina na tešče. Funkcionalno delovanje celic beta po indukciji AP smo ovrednotili s pomočjo akutnih tkivnih rezin trebušne slinavke in s konfokalnim snemanjem dinamike znotrajcelične koncentracije kalcija. Indukcija AP je vplivala na koncentracijsko odvisnost aktivnosti celic beta tako, da je krivuljo premaknila v levo. Dodatno smo razvili nov pristop vrednotenja stopnje AP po injiciranju ceruleina, ki omogoča, da lahko ocenimo stopnjo indukcije AP tudi na živih tkivnih rezinah in sočasno merimo funkcionalno aktivnost endokrinih celic otočkov.
Ključne besede: trebušna slinavka, akutni pankreatitis, kalcij, celice beta, inzulin
Objavljeno v DKUM: 15.06.2023; Ogledov: 370; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,92 MB)

2.
Vpliv zdravljenja z inzulinom na telesno maso pri sladkornih bolnikih
Džejlana Bećić, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Inzulin je anabolni hormon, ki ima tako anti-lipolitične kot lipogene učinke in učinke na sintezo beljakovin. Zato je pogosto, da ljudje s sladkorno boleznijo tipa 2, ki prejemajo inzulinsko terapijo, pridobijo težo, kar je lahko škodljivo in predstavlja tveganje za srčno-žilne bolezni in druge bolezni ter samo umrljivost. To lahko preprečimo z zdravim življenjskim slogom in zdravstveno vzgojo, individualno ter celostno obravnavo vsakega bolnika. Metode: V zaključnem delu smo izvedli narativni pregled literature. Iskali smo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Sage. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo analize in sinteze. Za analizo podatkov smo uporabili vsebinsko analizo. Rezultati: Po vsebinski analizi sedmih člankov smo ugotovili, da inzulinska terapija povečuje telesno maso, v odvisnosti od dejavnikov, kot so: starost, trajanje zdravljenja z inzulinom, telesne mase pred uvedbo inzulina, s sladkorno boleznijo povezana stiska, vrsta inzulina, začetni in titrirani odmerek. Razprava in sklep: Opolnomočenje bolnikov za večji nadzor nad sladkorno boleznijo z bolj zdravim življenjskim slogom in samokontrolo lahko izboljša nadzor nad glikemijo, telesno maso in zmanjša tveganje za zaplete. Izboljšanje kakovosti življenja, zlasti s prehrano, omogoča, da se bolniki bolje počutijo in pozitivno vplivajo na potek same bolezni.
Ključne besede: sladkorna bolezen, inzulin, telesna masa
Objavljeno v DKUM: 19.12.2022; Ogledov: 413; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (579,74 KB)

3.
Vplivi kalorične restrikcije na dinamiko kalcijevih oscilacij celic beta trebušne slinavke v mišjem modelu sladkorne bolezni tipa 2
Jan Kopecky, 2021, magistrsko delo

Opis: Sladkorna bolezen tipa 2 (SB2) je zapletena presnovna bolezen, za katero je značilna izguba funkcije celic beta v Langerhansovih otočkih. Ker predstavlja SB2 vedno večji globalni problem, je potrebno poglobiti naše znanje in iskati nove metode ter terapevtske načine, kako jo zajeziti. Dinamika znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov v celicah beta igra ključno vlogo pri sklopitvi med stimulusom in sekrecijo ter je tesno povezana z izločanjem inzulina. Zato je razumevanje tega procesa ključno za vpogled v mehanizme, prisotne pri SB2. Kratkotrajna kalorična restrikcija vodi do remisije SB2. Da bi razjasnili naše razumevanje o vplivu kalorične restrikcije na celice beta in mehanizma remisije SB2, smo v magistrski nalogi raziskovali vpliv kalorične restrikcije na dinamiko kalcijevih oscilacij v celicah beta. Poskuse smo izvedli na samcih miši linije C57BL/6J, ki smo jih razdelili v tri skupine. Ena skupina miši je prejemala kontrolno prehrano (CD), druga zahodno prehrano (WD), tretjo pa smo po določenem času hranjenja z WD izpostavili kalorični restrikciji (RCD). Pri WD miših se je pojavila delno kompenzirana SB2, inzulinska rezistenca in hiperglikemije na tešče. Dinamiko znotrajcelične koncentracije kalcijevih ionov smo snemali s konfokalnim mikroskopom na akutnih tkivnih rezinah trebušne slinavke ob stimuliranju z različnimi koncentracijami glukoze. Zaznali smo značilen vzorec kalcijevih oscilacij celic beta. V svoji magistrski nalogi sem podrobneje preučeval plato fazo oscilacij znotrajcelične koncentracije kalcijevega iona, natančneje aktivni čas, frekvence in dolžine oscilacij. Celice beta WD miši so delno kompenzirale inzulinsko rezistenco s povečano aktivnostjo, ki se je izrazila predvsem v aktivnem času oscilacij. Ugotovili smo, da je kalorična restrikcija signifikantno znižala aktivni čas in dolžino oscilacij. Ko smo preučevali vpliv koncentracije glukoze na dinamiko kalcijevih oscilacij, smo pri vseh skupinah zasledili trend naraščanja aktivnega časa in dolžine oscilacij ob naraščanju koncentracije glukoze. Pri frekvenci oscilacij nismo zaznali jasnega vzorca ne med tretmaji in ne ob večanju koncentracije glukoze. Kratkotrajna kalorična restrikcija je izboljšala inzulinsko občutljivost, povzročila normoglikemijo in povrnila aktivnost celic beta na raven CD miši. Rezultati nam nudijo boljši vpogled v mehanizme SB2 in nudijo dobro platformo za študij SB2 na živalskih modelih.
Ključne besede: celice beta, kalcijev ion, kalorična restrikcija, Langerhansov otoček, zahodna dieta, inzulin
Objavljeno v DKUM: 24.12.2021; Ogledov: 1118; Prenosov: 88
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

4.
Ozaveščenost ljudi o sladkorni bolezni
Urška Zadravec, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Pri sladkorni bolezni je najbolj pomembno, da je sladkor v krvi nenehno urejen, saj to preprečuje, da bi prišlo do zapletov. Da pa do nastanka sladkorne bolezni ne pride, so potrebne preventivne aktivnosti. Namen zaključnega dela je ugotoviti ozaveščenost ljudi o sladkorni bolezni ter primerjati rezultate glede na starost in spol anketirancev. Raziskovalne metode: Uporabljeni sta bili deskriptivna metoda dela in kvantitativna raziskovalna metodologija. Kot raziskovalni instrument je bil uporabljen strukturiran anketni vprašalnik, večina vprašanj je bila razdeljenih v 8 kategorij. Vzorec raziskave je obsegal 200 ljudi, razdeljenih v dve starostni skupini, in sicer od 18 – 45 let ter od 46 in več let. V vsaki starostni skupini je bilo anketiranih 100 oseb. Rezultati: Ugotovili smo, da je pri vseh osmih kategorijah, katere so se nanašale na različna znanja o sladkorni bolezni, starostna skupina od 18 – 45 let dosegla višje povprečje točk kot skupina od 46 in več let. Največjo razliko v znanju smo zaznali pri kategoriji o poznavanju zapletov sladkorne bolezni, kjer je starostna skupina od 18 – 45 let dosegla 77,2 % točk, skupina od 46 in več let pa le 40 % točk. Glede na spol smo zaznali največjo razliko pri kategoriji o splošnem znanju o sladkorni bolezni, in sicer so ženske dosegle 91 % točk, moški pa 67,9 % točk. Diskusija in zaključek: Preventivne aktivnosti sladkorne bolezni so zelo pomembne pri preprečevanju same bolezni. Zato je potrebno, da se v bodoče še več govori o sladkorni bolezni, njenih simptomih, dejavnikih tveganja, zapletih in zdravljenju le te.
Ključne besede: Kronična bolezen, presnovna motnja, hiperglikemija, inzulin, izobraževanje splošne populacije, strategije preventive.
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 743; Prenosov: 115
.pdf Celotno besedilo (754,71 KB)

5.
Morfološka ocena glukozne in časovne odvisnosti dinamike eksocitotskih granul celic beta Langerhansovih otočkov miši
Tina Osovnikar, 2017, magistrsko delo

Opis: Namen naše raziskave je bila primerjava ultrastrukturnih značilnosti celic beta Langerhansovega otočka v odvisnosti od trajanja izpostavitve glukozi in različnih koncentracij glukoze. Želeli smo raziskati delovanje celic beta in dogajanja v zvezi z granulami inzulina v veziklih v opisanih razmerah. Pripravili smo tkivne vzorce in jih analizirali s pomočjo svetlobne mikroskopije in transmisijske elektronske mikroskopije (TEM). Dobljene podatke smo statistično ovrednotili. V raziskavi smo potrdili, da so za proučevanje vpliva koncentracije glukoze na celice beta vibratomske rezine, vključene v epoksidno smolo, učinkovitejše od raziskav na koščkih tkiva, vključenih v epoksidno smolo, ker se endokrino tkivo v raztopinah do 12 mM ohranja nepoškodovano vsaj eno uro. Tudi v tkivnih rezinah je eksokrini del po daljšem času poškodovan, tako da bi za raziskave na eksokrinem tkivu opisano metodo bilo potrebno optimizirati z namenom boljšega preživetja celic. V celicah beta nismo opazili jasnih in konsistentnih morfoloških sprememb, razen pri koncentraciji glukoze 12 mM, kjer je bila velikost veziklov in granul po 15 minutah manjša kot po 30 in 60 minutah. V prihodnjih raziskavah priporočamo uporabo večjega števila živali, otočkov in celic, optimizacijo metode za uporabo na acinarnem tkivu in uporabo na zdravem in bolnem tkivu živalskega in človeškega porekla.
Ključne besede: inzulin, vezikel, eksocitoza, Ca2+ kanali, vibratomske rezine
Objavljeno v DKUM: 08.05.2017; Ogledov: 1428; Prenosov: 159
.pdf Celotno besedilo (2,27 MB)

6.
PSIHOLOŠKA PARADIGMA UVAJANJA INZULINSKE TERAPIJE
Mario Gorenjak, 2015, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Pacienti s sladkorno boleznijo, ki potrebujejo inzulinsko zdravljenje doživljajo strah in negotovost, zaradi negativnih vidikov inzulinske terapije kot so: hipoglikemija, strah pred iglami, bolečina ob zbadanju z iglo in dvomi glede doziranja ter časa aplikacije inzulina. V kombinaciji z možnostjo pojava akutnih in kroničnih zapletov, ti dejavniki predstavljajo psihosocialno breme za diabetike. Namen diplomskega dela je bil izpostaviti psihosocialni vidik uvajanja inzulinske terapije, ugotoviti s kakšnimi težavami se srečajo diabetiki, ko jim je prvič predpisana inzulinska terapija in predstaviti vlogo medicinske sestre v procesu uvajanja inzulinske terapije. Metodologija raziskovanja: Metodo deskripcije z analizo domače in tuje literature smo uporabili za teoretični opis sladkorne bolezni, inzulinske terapije in smernic za uvajanje inzulinske terapije z upoštevanjem psihosocialnega vidika. Za empirični del diplomskega dela smo uporabili kvantitativno raziskovanje z metodo anketiranja. Ugotavljali smo, s kakšnimi psihosocialnimi težavami, strahovi in dilemami se soočajo pacienti, ko jim prvič uvedemo inzulin. V čakalnici diabetološke ambulante UKC Maribor smo anketirali 50 pacientov, ki si aplicirajo inzulin. Rezultati: Ugotovili smo, da je bilo 60 % anketiranih ob uvedbi inzulinske terapije splošno prestrašenih in zaskrbljenih, 66 % jih je uvedbo inzulina videlo kot poslabšanje bolezni, 60 % jih je bilo strah hipoglikemije, 100 % jih je ob uvedbi inzulina dobilo dovolj informacij s strani zdravstvenega tima in 58 % anketiranih si najraje aplicira inzulin v prostoru, ki omogoča zasebnost. 96 % anketiranih se zaradi potrebe po inzulinu ne počuti diskriminirano. Sklep: Sladkorna bolezen in inzulinska terapija zahtevata velike spremembe v življenjskem slogu diabetika. Diabetiki si želijo, da bi bilo več pozornosti pri obravnavi namenjeni psihološki podpori. Medicinska sestra pri obravnavi pacienta s sladkorno boleznijo deluje kot vzgojiteljica in pacientov zagovornik, ter upošteva psihosocialno breme sladkorne bolezni in negativne vidike inzulinske terapije. V obravnavi spoštuje pacientovo zasebnost, pravico do samoodločanja in pravico do izbire lastnega življenjskega sloga.
Ključne besede: sladkorna bolezen, inzulin, pacienti, psihosocialni vidik
Objavljeno v DKUM: 24.09.2015; Ogledov: 1724; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

7.
AVTOMATIZIRANA RAČUNALNIŠKA OBDELAVA FOTOGRAFIJ BETA CELIC TREBUŠNE SLINAVKE PRI MIŠIH
Tadej Volgemut, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo želeli razviti program za avtomatizirano računalniško obdelavo fotografij, s pomočjo katerega bo možno opravljati meritve premerov poljubnih izstopajočih oblik in njihovih površin. Program bo hkrati omogočal tudi zaporedno analizo na poljubnem območju fotografije, štetje najdenih oblik v neki liniji ter pregled in izvoz rezultatov in statistik. Program smo testirali na meritvah obstoječe raziskave, kjer so proučevali vpliv izbitega Rab3A gena na izločanje inzulina v beta celicah trebušne slinavke pri miših (Lipovšek s sod., 2013). Magistrsko delo služi kot kontrola predhodno opravljenih meritev, program pa omogoča avtomatizirano obdelavo fotografij tudi v drugih raziskavah. Iz članka izhodiščne raziskave in drugih virov smo povzeli teorijo trebušne slinavke, beta celic in inzulina. Predstavili smo anatomijo trebušne slinavke pri miših in jo na kratko primerjali s slinavko pri ljudeh ter nekaterih drugih vrstah. Opisali smo strukturo beta celice, vlogo inzulina ter predstavili vlogo genov iz družine Rab3. Opisali smo digitalno fotografijo in slikovno točko kot njen osnovni gradnik ter predstavili predvidene algoritme za Gaussovo glajenje, pragovno filtriranje ter detekcijo robov. Implementirali smo računalniško aplikacijo, ki omogoča avtomatično analizo fotografij tkivnih rezin trebušne slinavke in dobljene rezultate primerjali z rezultati izhodiščne raziskave. S to nalogo smo želeli ustvariti rešitev, ki bi raziskovalcem olajšala analiziranje mikroskopiranih vzorcev in preverjanje njihovih meritev.
Ključne besede: trebušna slinavka, beta celica, inzulin, Rab3A, segmentacija, obdelava fotografij, Gaussovo glajenje, pragovno filtriranje, Cannyjev filter
Objavljeno v DKUM: 13.07.2015; Ogledov: 1834; Prenosov: 148
.pdf Celotno besedilo (2,18 MB)

8.
Modeliranje regulacije krvnega sladkorja
Vito Šimonka, 2012, diplomsko delo

Opis: V seminarju obravnavamo modeliranje regulacije krvnega sladkorja. Predstavimo dva modela. Minimalni model zajema koncentraciji glukoze in inzulina v krvni plazmi in aktivnost inzulina v medcelični tekočini. V kompleksnejšem modelu je kot modelna spremenljivka upoštevan tudi glukagon, ki sistemu omogoča vrnitev v stacionarno stanje po kratkotrajnem dvigu ravni glukoze v krvni plazmi. Predstavljene so simulacije različnih stanj, v katerih se lahko nahaja biološki sistem: hiperglikemija, glukozni šok in diabetes. Simuliran je tudi časovni potek koncentracij glukoze, inzulina in drugih modelnih spremenljivk po zaužitju raznih obrokov.
Ključne besede: regulacija glukoze, inzulin, glukagon, glikogen, matematično modeliranje, diabetes
Objavljeno v DKUM: 27.09.2012; Ogledov: 2101; Prenosov: 273
.pdf Celotno besedilo (2,08 MB)

9.
Zdravstvena nega pacientke z gestacijskim diabetesom
Jelena Volmajer, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi smo opisali gestacijski diabetes, dejavnike tveganja za nastanek bolezni, diagnosticiranje, možne zaplete za pacientko in otroka, načine zdravljenja ter obvladovanja bolezni. Predstavili smo zdravstveno vzgojno delo medicinske sestre v zvezi z zdravljenjem gestacijskega diabetesa, ki zajema sladkorno dieto, pomen fizične aktivnosti in insulinsko zdravljenje. Opisali smo tudi vlogo medicinske sestre pri vseh pregledih in preiskavah v zvezi z boleznijo. V empiričnem delu smo s pomočjo študije primera izdelali standardni načrt zdravstvene nege pri pacientki z gestacijskim diabetesom, na podlagi 11 funkcionalnih vzorcev zdravega obnašanja po Marjory Gordon.
Ključne besede: gestacijski diabetes, sladkorna bolezen, medicinska sestra, sladkorna dieta, telesna aktivnost, inzulin.
Objavljeno v DKUM: 09.08.2010; Ogledov: 2983; Prenosov: 562
.pdf Celotno besedilo (413,44 KB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici