| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 7 / 7
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
ODZIV SLOVENSKIH MANAGERJEV NA TRG NEPREMIČNIN V SLOVENIJI V ČASU FINANČNE KRIZE
Breda Doblšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Nepremičnine so del našega vsakdanjika tako pri delu kot doma. Omogočajo nam udobno namestitev, koriščenje nepremičnine, uporabo in občutek varnosti. S svetovno gospodarsko finančno krizo se je trg nepremičnin tako v svetu kot pri nas zamajal. Slovenski managerji, ki so neposredno vpeti v trg prometa z nepremičninami v Sloveniji, in ki so bistveno pripomogli k prenapihnjenosti nepremičninskega balona, so kljub finančni krizi in krizi na področju nepremičnin, ki se je preselila z ameriških na naša tla, in ki so nam jo napovedovali številni strokovnjaki, ostali nanjo nepripravljeni. Nepripravljenost bančnih, investicijskih menedžerjev in managerjev, ki se ukvarjajo s posredovanjem pri prodaji nepremičnin, se je pokazala predvsem v bančnem in nepremičninskem krču. Prepočasna in nemalokrat tudi neprimerna odzivnost na zmanjšanje vrednosti nepremičninskega premoženja vodi v podaljševanje nepremičninske agonije. Svetovna finančna kriza, ki se ji Slovenija ni izognila, je pokazala na pomanjkljivo- sti znanja za delo v kriznih časih tistih slovenskih menedžerjev, ki neposredno krojijo slovenski nepremičninski trg.
Ključne besede: Zakon o nepremičninskem posredovanju (ZNPosr), Slovenski bančni management, Slovenski gospodarski management, Management nepremičnin, Investitorji, Finančna kriza, Nižje stroškovne cene, Prodajna funkcija, prodajne priložnosti, Marketing
Objavljeno: 14.12.2009; Ogledov: 2241; Prenosov: 195
.pdf Celotno besedilo (473,71 KB)

3.
BANKA IN TVEGANI KAPITAL
Andreja Horvat, 2009, diplomsko delo

Opis: Zagotavljanje finančnih sredstev za nemoten potek poslovanja in rast podjetja je ena od bistvenih nalog podjetnika. Ko se podjetje odloči za financiranje z dolgom, so banke osnovni vir financiranja te oblike. Če podjetje ne more dobiti bančnega kredita oz. je le-ta predrag, mora poiskati druge vire financiranja za realizacijo podjetniške ideje. Tvegani kapital je oblika lastniškega financiranja, ki lahko nadomesti ali pa dopolnjuje bančni kapital ter druge oblike financiranja. Namenjen je financiranju zagona in rasti perspektivnih malih in srednjih podjetij, ki ne morejo pridobiti tradicionalnih virov financiranja. Investiranje tveganega kapitala je običajno organizirano v obliki skladov tveganega kapitala, ki zbirajo sredstva investitorjev, jih nato investirajo v obetavne podjetniške projekte, hkrati pa zagotavljajo strokovno pomoč pri upravljanju podjetja. Med pomembnejšimi investitorji v sklade tveganega kapitala so tudi banke, ki se na trgu tveganega kapitala pojavljajo kot strateški investitorji, saj si od tovrstnih naložb obetajo dolgoročne koristi. V Sloveniji je trg tveganega kapitala šele v razvoju, vendar se kažejo trendi rasti in tudi prepoznavnost tveganega kapitala kot vira financiranja podjetij se povečuje.
Ključne besede: bančno poslovanje, bančni kapital, kapitalska ustreznost, kredit, asimetričnost informacij, tvegani kapital, sklad tveganega kapitala, značilnosti tveganega kapitala, faze investiranja tveganega kapitala, investitorji tveganega kapitala, Nova Ljubljanska banka
Objavljeno: 09.06.2010; Ogledov: 2130; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (2,30 MB)

4.
POMEN POSLOVNEGA NAČRTA V OČEH INVESTITORJEV NA PRAKTIČNEM PRIMERU RESTAVRACIJE Z LOČEVANJEM ŽIVIL
Deja Golčman, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Podjetništvo se je v Sloveniji v zadnjih letih močno razvilo in podjetniška kariera je postala privlačna za veliko število ljudi ne glede na sloj prebivalstva. Brez podjetništva bi zamrla gospodarska rast. Samo podjetništvo zahteva veliko znanja, poguma in prepričanja v sebe. Pomembno je, da imamo dobro podjetniško idejo katera je bistvena za nadaljevanje. Za lažjo predstavo o svoji podjetniški ideji mora podjetnik napisati poslovni načrt. Poslovni načrt je izid podjetniškega planiranja. Popelje nas skozi podjetniški proces od razvijanja poslovne ideje do ustanovitve novega podjetja. Pri ustanavljanju novega podjeta nas opozori na vse ključne aktivnosti podjetja, daje teoretično podlago in praktične napotke za izvajanje vseh potrebnih aktivnosti. Investiranje v podjetje predstavlja izhodiščno točko vsake poslovne priložnosti. S tem razumemo priskrbovanje denarnih sredstev, pridobitev know howa v podjetje, pridobitev subvencij, garancij skladov, bančnih posojil ipd. S pomočjo poslovnega načrta je priti do takšnih ciljev lažje, saj ima podjetnik svoje podjetje zlito na papir in zrcali njegovo podobo, načrte, projekte in cilje njemu, kot pravtako potencialnemu investitorju v njegov posel. S pomočjo bank, poslovnih angelov in skladov lahko podjetje pride do denarnih sredstev, ki so ključnega pomena za poslovanje. Pri ocenjevanju vlog za posojila, banke upoštevajo namen financiranja, pogoje za prosilca, možni obseg odobrenega kredita, ročnost, obrestno mero, način odplačevanja, zahtevana zavarovanja ter možne sankcije ob neplačilu. Poslovni angeli, ki v podjetje zraven denarja oziroma trajnega kapitala investirajo tudi vse svoje znanje, izkušnje ter poznanstva. V zameno zato pričakujejo pravico do upravljanja in manjši delež v lastništvu. Slovenski podjetniški sklad daje finančno podporo podjetniškemu sektorju v Sloveniji, vsako leto razpisuje državne pomoči za razvojno-širitvene investicije, pri tem pa tesno sodeluje z ostalimi domačimi in mednarodnimi finančnimi institucijami. Veliko truda je potrebno vložiti v pripravo poslovnega načrta, da z njim prepričamo potencialne investitorje, vendar je vredno, saj ti prinesejo denar v naše podjetje in možnost rasti in razvoja.
Ključne besede: poslovni načrt, investitorji, banka, poslovni angeli, Slovenski podjetniški sklad, bančno posojilo, razpis, investiranje, poslovna priložnost, podjetnik, vlagatelj, denar, poslovanje.
Objavljeno: 24.01.2011; Ogledov: 1935; Prenosov: 135
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

5.
PRIMERJALNA ANALIZA VEDENJA INSTITUCIONALNIH IN INDIVIDUALNIH INVESTITORJEV NA RAZLIČNIH DELNIŠKIH TRGIH
Matic Skok, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali morebitne razlike med vedenji institucionalnih in individualnih investitorjev na različnih borznih trgih po svetu. Borzne trge smo izbrali glede na stopnjo gospodarstva v katerem se država trenutno nahaja. Gospodarstva smo razdelili na že znan način – razvito gospodarstvo, razvijajoče gospodarstvo in tranzicijsko gospodarstvo. Do zdaj je bila večina analiz vedenja investitorjev narejenih na samo enem dotičnem trgu. To diplomsko delo pa je povzetek različnih člankov in analiz ostalih avtorjev. V sklepu diplomskega dela pa smo naredili sintezo vedenja tako institucionalnih kot tudi individualnih investitorjev. S to analizo pa smo poskušali tudi potrditi tezo, da trgi niso učinkoviti in racionalni, temveč da je so trgi neučinkoviti in investitorji neracionalni. S tem pa smo delno potrdili nov tok znanstvene misli, ki je vedno bolj usmerjen k teoriji o vedenjskih financah. Ugotovili smo, da medtem ko se institucionalni investitorji še vedejo racionalno in svoje finančne odločitve sprejemajo na podlagi temeljne analize, se individualni investitorji vedejo ne racionalno in so podvrženi marsikaterem napakam, ki jih opisujemo v teoretičnem delu diplomskega dela. Kljub temu, da pa se institucije v povprečju vedejo racionalno, pa se na trenutke vedejo neracionalno, posledica katerih pa so borzni šoki in zlomi. Delo pa tudi dokazuje, da je odvisno od sestave borznega trga (delež prometa s strani institucionalnih in individualnih investitorjev) kako je sam borzni trg trden. Če je na trgu preveč individualnih investitorjev, bo slej ko prej prišlo do ekscesov, kot pa če na trgu prevladujejo institucionalni investitorji, ki delujejo kot blažilec neracionalnih gibanj cen delnic. Zadnji tak eksces se je zgodil prav na kitajskem borznem trgu, ki pa je v veliki meri dominiran s strani individualnih investitorjev.
Ključne besede: vedenjske finance, borzni trg, institucionalni investitorji, individualni investitorji
Objavljeno: 10.11.2016; Ogledov: 764; Prenosov: 67
.pdf Celotno besedilo (936,68 KB)

6.
Investicijski spori med podjetji in državami
Miha Satler, 2016, diplomsko delo

Opis: V svoji diplomski nalogi se ukvarjam z reševanjem mednarodnih investicijskih sporov med podjetji in državami. Na začetku opisujem pojem mednarodnih investicij in kako globalizacija prispeva k njihovemu povečevanju. Predstavljam različne možnosti za reševanje investicijskih sporov, kot so sodišče države gostiteljice, mediacija, arbitraža, zgodnja ocena spora in Mednarodni center za reševanje investicijskih sporov (ICSID). V nadaljevanju na kratko opisujem mednarodne sporazume, predvsem trgovinske in podrobneje predstavim Čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum (TTIP), ki med drugim obsega tudi področje zaščite tujih investicij. Poudarek celotne diplomske naloge je na predstavitvi predlogov reševanja mednarodnih investicijskih sporov v tem sporazumu. Najprej se posvečam prvotnemu predlogu Evropske komisije, in sicer poravnavi sporov med vlagateljem in državo (ISDS). Predstavljam bistvene točke predloga in njegove kritike. Med drugim opisujem forum shopping, neenakopravno obravnavo domačih in tujih investitorjev, podrobneje predstavljam vidike preglednosti predlaganega sistema, sestavo arbitražnega tribunala in način izbire arbitrov ter stroške. Za lažje razumevanje predstavljam nekaj najpomembnejših arbitražnih primerov, posebej tistih v katerih sodelujejo ZDA. Na koncu tega dela predstavljam še podatke nekaterih rešenih primerov in ugotavljam, da so države v arbitražnih postopkih uspešnejše od investitorjev. V zadnjem delu obravnavam najnovejši predlog Evropske komisije, ki nadomešča ISDS. To je ustanovitev investicijskega sodišča (ICS). Ta prinaša številne spremembe, ki jih pregledno opisujem. Gre za vpeljavo standardov zaščite investicij, pravice držav do reguliranja, ustanovitev pritožbenega tribunala, omejevanje forum shoppinga, stroškovne in postopkovne izboljšave ter vključitev posebnih določb, ki se nanašajo na male in srednje gospodarske subjekte.
Ključne besede: Mednarodni investicijski spori, tuji investitorji, Transatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo, poravnava sporov med vlagateljem in državo, investicijsko sodišče.
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 715; Prenosov: 60
.pdf Celotno besedilo (750,22 KB)

7.
Čezatlantski trgovinski in naložbeni sporazum (TTIP) ter mehanizem za reševanje sporov med investitorji in državami (ISDS/ICS)
Maruša Senica, 2017, magistrsko delo

Opis: Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo (TTIP) spada v skupino megaregionalnih sporazumov. Njegov cilj je predvsem odprava trgovinskih ovir v različnih gospodarskih sektorjih, s čimer naj bi se olajšala nakup in prodaja blaga med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Gre za vsebinsko izredno širok sporazum, ki poteka med dvema velikima in ekonomsko močnima, a zelo različnima tvorbama, od katerih je ena nadnacionalna in druga nacionalna, vsaka od njiju pa uživa različno stopnjo varstva na področju varovanja družbe, okolja, javnega zdravja ter zaščite potrošnikov. Prav zaradi tega je pomembno, da se vsa odprta vprašanja, ki izhajajo iz sporazuma, dorečejo dosledno, eksaktno in transparentno. Pogajanja o sporazumu TTIP namreč potekajo v tajnosti , vsebina sporazuma se še vedno spreminja in razvija, nekatere države članice Evropske unije (v nadaljevanju EU) pa podpisu sporazuma odkrito nasprotujejo. Eno najspornejših vprašanj iz sporazuma je prav gotovo vprašanje vključitve mehanizma za reševanje sporov Invesor- State Dispute Settlement (v nadaljevanju ISDS) oziroma Investment Court System (v nadaljevanju ICS) v sporazum. Magistrsko delo obravnava pojem TTIP na splošno, torej njegove bistvene lastnosti ter v zvezi s tem tako predvidene prednosti in morebitne slabosti. V posebnem delu pa se dotakne reševanja mednarodnih investicijskih sporov in pri tem podrobno obravnava mehanizem za reševanje sporov med investitorji in državami ter zaščito tujih investicij v sporazumu TTIP. Primerjalnopravni pregled mehanizma ISDS in predlaganega izboljšanega mehanizma ICS pokaže veliko negotovost zaupanja v tovrstne mehanizme in odpira vprašanje nujnosti vključitve takega mehanizma v megaregionalne sporazume tako TTIP kot primerljive sporazume.
Ključne besede: Čezatlantsko trgovinsko in naložbeno partnerstvo, mehanizem za reševanje sporov med investitorji in državami, Sistem investicijskega sodišča, TTIP, ISDS, ICS, mednarodne tuje investicije
Objavljeno: 09.03.2017; Ogledov: 1100; Prenosov: 187
.pdf Celotno besedilo (833,65 KB)

Iskanje izvedeno v 0.09 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici