| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


381 - 383 / 383
Na začetekNa prejšnjo stran30313233343536373839Na naslednjo stranNa konec
381.
Privlačnost držav srednje in vzhodne Evrope za neposredne tuje investicije in položaj Slovenije
Jasna Jurše, 2018, magistrsko delo

Opis: V preteklih dveh desetletjih je bilo v mednarodnem okolju zaznati visoko stopnjo neposrednih tujih investicij z izjemo v letih 2008 in 2009, ko je intenzivnost neposrednih tujih investicij upadla zaradi svetovne gospodarske krize, ki je imela vpliv na dogajanje v mednarodnem okolju. Zaradi pozitivnega vpliva na gospodarstvo in na razvoj države prejemnice so si države v razvoju prizadevale privabiti nove tuje investitorje. Izrazit porast neposrednih tujih investicij v Evropi je na področju srednje in vzhodne Evrope, kjer so se neposredne tuje investicije v zadnjih nekaj letih močno povečale. Še posebej na Češkem, Madžarskem in Poljskem, medtem ko se je Slovaška odrezala nekoliko slabše, vendar še kljub temu veliko bolje kot Slovenija, ki je glede na ostale države deležna zelo nizke stopnje neposrednih tujih investicij. Raziskava v magistrskem delu opredeljuje neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope ter njihov položaj v odnosu do Slovenije. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali je vstop držav (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – držav V4) v Evropsko unijo imel vpliv na povišanje deleža neposrednih tujih investicij teh držav. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je nizek strošek delovne sile eden izmed poglavitnih dejavnikov za neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope za podjetja iz delovno intenzivne panoge. Kot zadnje smo želeli izvedeti, ali je Slovenija med analiziranimi državami srednje in vzhodne Evrope manj privlačna država za neposredne tuje investicije. Po vstopu nekaterih držav srednje in vzhodne Evrope v EU in po odpravi schengenskega območja je to območje postalo lažje dostopno in logistično manj zahtevno, predvsem zaradi odprave carinskega območja. Investitorji so zaradi tega imeli možnost prostega gibanja med temi državami, ki so zaradi svojega stabilnega gospodarstva in nizkih proizvodnih stroškov postali po letu 2004 in kasneje po 2007 še zanimivejši za tuje investitorje. Na Češkem, Poljskem, Madžarskem in Slovaškem so v preteklih letih potekale različne greenfield, kakor tudi brownfield investicije, pri čemer je absolutni zmagovalec obeh vrst investicij Poljska. V vseh državah V4 najdemo največje mednarodne korporacije s področja avtomobilske in živilske industrije, elektronike, strojništva idr. Te države se neprenehoma soočajo z vedno več novimi investicijami v vedno večjem obsegu, kar bi si Slovenija lahko le želela. Povsem nasprotno je s Slovenijo, ki kljub dobri razvitosti ostaja daleč v ozadju za vsemi ostalimi štirimi državami. Pri tem je poglavitna težava v slabem makroekonomskem okolju in nekonkurenčni proizvodnji – (pre)visok strošek na enoto proizvoda, predvsem kadar večji del proizvodnega stroška predstavlja strošek zaposlenega. Prav tako predstavljajo veliko težavo tudi drugi stroški, vezani na postavitev novega obrata, in s tem povezani upočasnjeni upravni postopki, davčne obremenitve podjetij, pretirana regulacija proizvodni tokov in posledično nekonkurenčno gospodarsko okolje.
Ključne besede: neposredne tuje investicije (NTI), države srednje in vzhodne Evrope, vhodne NTI, multinacionalna podjetja, internacionalizacija
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 144; Prenosov: 40
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

382.
Analiza možnosti samozaposlitve na majhni kmetiji
Smiljan Kos, 2019, diplomsko delo/naloga

Opis: Današnji trend v kmetijstvu je industrializacija pridelave hrane, kar ima zraven nekaterih pozitivnih lastnosti vsekakor tudi veliko negativnih. Ena od teh je večanje kmetijskih gospodarstev, kar posledično vpliva na hitro upadanje biotske pestrosti. Zato smo se v letu 2018 odločili, da bomo analizirali možnosti samozaposlitve na majhni samooskrbni kmetiji Kos, ki obsega 1,47 ha obdelovalnih površin. Predpostavili smo, da se kmetija preusmeri v ekološko pridelavo, investira v trajni nasad malin, v sušilnico oz. liofilizator ter vzpostavi predelava v čokoladno-sadne izdelke. Uporabljene so bile metoda simulacije, ocena ekonomike preusmeritve v ekološko pridelavo ter finančna analiza. Ugotovili smo, da lahko na kmetiji Kos zagotovimo delovno mesto eni osebi za polni delovni čas (1.800 ur/leto) ter za 600 ur sezonskega dela pri obiranju malin. Skupna investicija (75.000 €) se ob predvidenem letnem denarnem toku (4.803,06 €) po statični metodi povrne po 15 letih ter 226 dneh.
Ključne besede: finančna analiza, samozaposlitev, majhna kmetija, ekološko kmetijstvo, ocena investicije
Objavljeno: 07.05.2019; Ogledov: 123; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,03 MB)

383.
Analiza skladiščenja in predlogi izboljšav v podjetju Apollo d.o.o.
Domen Mlinarič, 2019, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno in analizirano delovanje centralnega skladišča podjetja Apollo d. o. o. ,ki se ukvarja z veleprodajo izdelkov za otroke in dojenčke. Podrobneje je opisan potek izvajanja skladiščnih blagovnih procesov prevzema in odpreme blaga ter identificirana aktualna problemska področja. Osrednji del naloge se ukvarja z razvojem idejne zasnove modula za reševanje težav servisne enote v skladišču. Prikazani sta tudi dve potencialni rešitvi za optimizacijo izmenjave palet med skladiščem in strankami. Za identificirano problematiko raztovarjanja blaga so predstavljene tri različne variante sistema Copal. Kot zadnja idejna rešitev je predstavljena izgradnjo nove skladiščne hale in novodobni avtomatizirani sistem skladiščenja AutoStore. Na koncu je izvedena tudi kvantifikacija predlaganih idejnih rešitev.
Ključne besede: skladiščni procesi, optimiranje, investicije, Apollo d. o. o., Copal, AutoStore
Objavljeno: 25.09.2019; Ogledov: 25; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (3,07 MB)

Iskanje izvedeno v 0.11 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici