51. SANACIJA POŠKODB ZARADI POSEDANJA OBJEKTAAna Kontič, 2015, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi smo predstavili sanacijo stare stanovanjske hiše. Osrednja tema diplomskega dela, je bila namenjena sanaciji razpok in izboljšanje nosilnositi temelnih tal.Opravljene so bile laboratorijske, terenske, ter geofizikalne raziskave, s katerimi smo pridobili potrebne podatke. Prišli smo do zaključka, da je sanacija starega objekta zelo draga investicija.
Ključne besede: Gradbeništvo, investicija, renoviranje, geofizikalne raziskave, laboratorijske raziskave, terenske raziskave, temeljenje, injektiranje.
Objavljeno v DKUM: 16.03.2015; Ogledov: 1376; Prenosov: 356
 Celotno besedilo (6,71 MB) |
52. FINANČNA ANALIZA INVESTICIJE V NOVOGRADNJO HLEVA IN KLAVNO PREDELOVALNEGA OBRATA V PRAŠIČEREJISonja Pogorevc, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Za podporo odločitvi investirati v novogradnjo hleva za svinje in klavno predelovalni obrat na analizirani kmetiji smo razvili model, ki bo služil kot podpora pri odločitvi za investicijo. Na strani odhodkov model zajema stroške kot so: krma, surovine, elektrika, voda,…, na strani prihodkov pa prodajo mladic in pitancev, ter končnih proizvodov (salame, prekajena rebra, meso iz tunke, zaseka).
Rezultati kažejo, da se investicija v novogradnjo hleva za 30 plemenskih svinj, pri 8 % obrestni meri, povrne glede na parametre po dveh letih obratovanja hleva v 10. letu, NSV znaša 4.435 €. Pri 5,50 % obrestni meri se investicija povrne glede na vhodne parametre modela (prav tako po dveh letih obratovanja hleva) v 9. letu, kjer je ocenjena NSV znaša 8.308 €.
Rezultati klavno predelovalnega obrata kažejo, da se investicija pri 8 % obrestni meri po štirih letih obratovanja povrne 17. leto, NSV znaša 3.421 €. Pri 5,50 % obrestni mera pa se investicija glede na vhodne parametre modela po treh letih obratovanja klavno predelovalnega obrata prav tako povrne 17. leto. Ocena NSV znaša 3.357 €.
Ključne besede: prašiči / predelava / investicija / neto sedanja vrednost
Objavljeno v DKUM: 12.03.2015; Ogledov: 2582; Prenosov: 261
Celotno besedilo (1,32 MB) |
53. OCENA INVESTICIJE MESNO PRIDELOVALNEGA OBRATA V ŽIVINOREJIGrega Türkl, 2015, diplomsko delo/naloga Opis: Kmetje si prizadevajo, da bi poslovali čim bolj ekonomično, zato se nekateri odločajo za dopolnilne dejavnosti na kmetiji, in s tem svojim pridelkom dajejo dodatno vrednost, kar lahko tudi izboljša finančni položaj kmetije. V našem primeru je dopolnilna dejavnost predelovanje svežega mesa v mesne izdelke. Cilj diplomske naloge je raziskati, ali je smiselno investirati v mesno predelovalni obrat na prašičerejski kmetiji, oceniti investicijo ter obdobje povratka investicije. Investicijo bomo ocenjevali s pomočjo neto sedanje vrednosti ter interne stopnje donosa. Rezultati teh analiz nam bodo povedali, ali je naša investicija v mesno predelovalne obrate upravičena. Pri osnovni ceni izdelkov je NSV vrednost pozitivna pri 6% diskontni stopnji po 12. letu in pozitivna po 14. letu pri 8% diskontni stopnji. Pri 10% in 12% diskontni stopnji so vrednosti NSV negativne tudi po 15. letu. Interna stopnja donosa (ISD), izračunana pri osnovni ceni, je torej maksimalna obrestna mera in znaša 8,98%. Slednje pomeni, da je takrat še upravičeno investirati v projekt.
Ključne besede: Investicija, prašičereja, mesno-predelovalni obrat, predelava mesa, neto sedanja vrednost
Objavljeno v DKUM: 29.01.2015; Ogledov: 1229; Prenosov: 197
Celotno besedilo (761,59 KB) |
54. FINANČNA ANALIZA INVESTICIJE KONJENIŠKEM CENTRU ZATON - IZGRADNJA POKRITE JAHALNICEKatja Števanec, 2014, diplomsko delo Opis: Raziskava zajema oceno investicije pokrite jahalnice v konjeniškem centru Zaton. Osrednje metodološko orodje je finančna analiza s pripadajočo primerjalno analizo skupnih prihodkov in stroškov (ang. Cost – Benefit analysis, CBA). Odločujoči parameter neto sedanje vrednosti je ocenjen ob predpostavki 8 % obrestne mere in višine investicije 350.000,00 €. Rezultati analize kažejo, da se investicija v pokrito jahalnico povrne po 10 - letih konstantnega denarnega toka, kjer je ocenjena vrednost NSV enaka 669,35 €.
Ključne besede: konjeništvo, jahalnica, finančna analiza, investicija
Objavljeno v DKUM: 27.10.2014; Ogledov: 1937; Prenosov: 244
Celotno besedilo (241,01 KB) |
55. Analiza učinkovitosti toplotne črpalkeMarkus Kristof, 2014, diplomsko delo Opis: Analiza učinkovitosti toplotne črpalke opisuje, kako efektivno sistem deluje. Namen tega dela je odgovoriti na vprašanja, koliko je možno privarčevati in ali se splača vložiti v nabavo toplotne črpalke.
Sodobne toplotne črpalke, v primerjavi s klasičnimi sistemi ogrevanja na fosilna goriva, lahko zmanjšajo dejansko porabo energije tudi do 75%. Pri tem je pomembna visoka učinkovitost sistema, zlasti pravilno izbrane in vgrajene komponente ter optimalno nastavljen ogrevalni sistem in oprema za regulacijo. Posebno pozornost je potrebno nameniti napakam v procesu dimenzioniranja, izbire in vgradnje komponent ter nastavitve in načina obratovanja opreme.
Primerjava klasičnega sistema ogrevanja na utekočinjen naftni plin (UNP) in toplotne črpalke na osnovi analize dejanske porabe energije je pokazala, da učinkovitost toplotne črpalke znatno zniža stroške ogrevanja in upravičuje investicijo, kljub finančni naložbi v tovrstno opremo.
Ne smemo pa zanemariti izrazito večjo prijaznost do našega okolja kot bilo kateri drugi sistem s fosilnim virom energije, kar pa ni predmet tega dela.
Ključne besede: toplotna črpalka, analiza učinkovitosti, stroški ogrevanja, investicija, primerjava ogrevalnih sistemov
Objavljeno v DKUM: 01.07.2014; Ogledov: 1887; Prenosov: 354
Celotno besedilo (1,37 MB) |
56. ANALIZA INVESTICIJE V OBNOVO VINSKE KLETI – ŠTUDIJA PRIMERAFranc Frenki Kolmanič, 2013, diplomsko delo Opis: Na vinogradniški in vinarski kmetiji Kolmanič smo se odločili obnoviti kletno opremo. Za vso to opremo bomo porabili določena sredstva. Za lažjo odločitev o smotrnosti investicije smo razvili model analize investicije v obnovo kleti. Ocenjeni so bili naslednji parametri: višina investicije, neto sedanja vrednost (NSV), interna stopnja donosa (ISD) in letni denarni tok (LDT). Višina investicije znaša 58.660 €. V investiciji je zajeto: drozgalnik 2.000 kg/h, pnevmatska stiskalnica z vgrajenim kompresorjem PSB2 (volumen 1.400 l), ploščni filter 40x40 (15 ploščni), polavtomatska polnilnica za vino (800 l/h), pretočna črpalka (3.000-5000 l/h), vinifikatorji z pnevmatskim cilindrom ( 4x 5.000 l in 3x 2.000 l), žveplar, etikirni stroj, zapiralec kromski, zapiralec plute. Neto sedanja vrednost pri 7 % diskontni obrestni meri znaša 36.185,33 €. Interna stopnja donosa znaša 14,19 %. Letni denarni tok znaša 8.953 €. Analiza je izvedena za 20 let. Ugotovili smo, da bi se nam investicija povrnila v 10 letih.
Ključne besede: investicija, vinska klet, pridelava, neto sedanja vrednost, vinogradništvo in vinarstvo
Objavljeno v DKUM: 01.07.2013; Ogledov: 2392; Prenosov: 232
Celotno besedilo (741,25 KB) |
57. RENTABILNOST DOPOLNILNE DEJAVNOSTI PREDELAVE MESA NA DOMAČI KMETIJIDean Kokot, 2013, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je prikazana ocena ekonomike kmetijske proizvodnje in ocena investicije z njeno finančno upravičenostjo predelave mesa v salame. Primarna proizvodnja na kmetiji je reja prašičev in govejih pitancev. Zaradi povečanja ekonomske varnosti se kmetija odloča za nadaljnjo predelavo mesa. Za oceno ekonomike reje živali in predelave mesa je bil predhodno razvit simulacijski model v programu Micrsoft Excel 2010, s pomočjo katerega smo ocenili pomembnejše ekonomske parametre. Koeficient ekonomičnosti salam (Ke=1,83) je pokazal, da je predelava mesa v salame ekonomsko učinkovitejša kot primarna prireja mesa. Nadalje so nekateri ocenjeni ekonomski parametri primarne kmetijske proizvodnje služili kot osnovni input podatek za finančno analizo investicije. Za oceno investicije je bila uporabljena »Cost – Benefit« analiza (primerjalna analiza skupnih stroškov in prihodkov). Analiza kaže, da se načrtovana investicija, ob predpostavljeni 8 % obrestni meri, lahko povrne v 4. letu, kjer je ocenjena vrednost neto sedanje vrednosti 3374,92 €.
Ključne besede: ekonomika / simulacijski model / investicija / predelava mesa
Objavljeno v DKUM: 03.04.2013; Ogledov: 1742; Prenosov: 287
Celotno besedilo (616,59 KB) |
58. IZBIRA NAJUSTREZNEJŠE RAZLIČICE POTEKA HITRE CESTE MED AVTOCESTAMA A1 IN A2Aleš Kovačec, 2012, diplomsko delo Opis: Transport je premikanje dobrin in ljudi z enega prostora na drugega. Vlaganje v razvoj infrastrukture je eden izmed bistvenih pogojev gospodarskega razvoja države. Cestna infrastruktura tvori mrežo, tako znotraj države kot tudi s sosednjimi in tudi bolj oddaljenimi državami, zato je dobro, da je vsak njen del smiselno uvrščen v celoto. Iz teh razlogov je potrebno biti izredno previden pri izbiri različice poteka nove ceste, saj je potrebno doseči maksimalno korist ob čim nižjih stroških, čim nižji okoljski škodi in čim višjimi pozitivnimi demografskimi učinki.
Vplivi investicije v novo cestno infrastrukturo na gospodarski razvoj posamezne regije in širše so zelo raznoliki. Ločimo pozitivne in negativne vplive. Kot pozitivni se običajno omenjajo, da so avtoceste pospeševalci gospodarskih tokov in tokov prebivalstva, s čimer pomagamo preprečiti demografsko odmiranje oddaljenih območij. Negativni vpliv predstavlja izguba konkurenčnosti zaledja, saj se resursi in tržišča koncentrirajo bližje novi cesti.
Na podlagi resničnih podatkov smo naredili analizo problema odločanja - izbire najustreznejše različice poteka hitre ceste med prometno zelo obremenjenima odsekoma avtocest v Sloveniji, to sta avtocesta Ljubljana – Maribor in Ljubljana – Zagreb. Trenutne cestne povezave so namreč neprimerne. Odločili smo se za uporabo metode večkriterijskega odločanja, to je metodo analitičnega hierarhičnega procesa. Uporabili smo program Expert Choice.
Pri odločanju o več kriterijih hkrati smo sledili načelom trajnostnega razvoja, zato smo kot kriterije uporabili ekonomski, prostorski in okoljski vidik. Izbirali smo med šestimi alternativami. Pri analizi smo sledili korakom, od strukturiranja odločitvenega drevesa, določitve uteži za kriterije in preferenc do alternativ, do sinteze, s katero smo dobili končne vrednosti. Najustreznejši potek hitre ceste predstavlja različica, ki hkrati povezuje regionalni središči Celje in Novo mesto.
Ključne besede: transport, hitra cesta, investicija, učinki na gospodarski razvoj, spillover učinki, večkriterijsko odločanje, analitični hierarhični proces, AHP, Expert Choice, alternative, kriteriji, izbira
Objavljeno v DKUM: 10.12.2012; Ogledov: 1883; Prenosov: 170
Celotno besedilo (2,78 MB) |
59. Ogrevanje enostanovanjske hiše z enoto za soproizvodnjo električne energije in toplotePrimož Obal, 2012, diplomsko delo Opis: Z enoto za soproizvodnjo električne energije in toplote lahko v celoti nadomestimo običajni kotel za ogrevanje na fosilna goriva. Proizvedeno električno energijo, za katero prejemamo tudi državno podporo, prodajamo distributerju električne energije, delno pa lahko zadostimo tudi lastnim potrebam po njej. S prihodki od električne energije si v veliki meri tudi povrnemo stroške vhodnega energenta, poleg zmanjšanja stroškov ogrevanja pa s soproizvodnjo zaradi visokega skupnega izkoristka naprave znižamo tudi izpuste CO2. V primerjavi s soproizvodnimi enotami, dostopnimi na trgu, je ob samostojni izgradnji enote investicijski vložek še nižji. Dokazali smo, da je investicija ekonomsko upravičljiva že pri današnjih cenah energentov, s pričakovano rastjo cen le-teh pa bi bili prihranki še občutnejši.
Ključne besede: ogrevanje, soproizvodnja, kogeneracija, kotel, toplota, električna energija, investicija, podpora
Objavljeno v DKUM: 21.11.2012; Ogledov: 1651; Prenosov: 224
Celotno besedilo (2,23 MB) |
60. Razvoj modela za ocenjevanje investicije v predelavo mesa in turistične kapacitete na prašičerejski kmetijiManuela Ozmec, 2012, diplomsko delo Opis: Za podporo odločitvi kmetije za investicijo v predelavo mesa in turistične kapacitete na prašičerejski kmetiji smo razvili model, ki nam služi kot podpora pri odločitvi za investicijo. Model zajema na strani odhodkov višino investicije in na strani prihodkov prodajo treh mesnih izdelkov ter prihodek s strani nastanitvenih objektov. Za izračun lastne cene mesnih izdelkov je bil v okviru modela razvit podmodel, ki nam to omogoča. Lastna cena za domačo suho salamo je 1,33 € / kos, za zaseko 1,34 € / kos in za meso iz tunke 2,42 € / kos. Neto sedanja vrednost ob predpostavljenih prodajnih cenah ter 6 % letni obrestni meri znaša 35.422,53 €, pri 8 % 20.367,17 €, pri 10 % 7.268,78 € ter pri 12 % -4.181,17 €. Izračunana maksimalna letna obrestna mera (interna stopnja donosnosti – ISD) znaša 11,24 %. Z 20 % in 10 % podražitvijo in 20 % ter 10 % pocenitvijo prodajnih cen vseh izdelkov in storitev smo predstavili gibanje neto sedanje vrednosti ob različnih cenah.
Ključne besede: Investicija, predelava mesa, turistične kapacitete, neto sedanja vrednost
Objavljeno v DKUM: 23.10.2012; Ogledov: 1848; Prenosov: 238
Celotno besedilo (1021,91 KB) |
