11. Finančna upravičenost novogradnje hleva za krave molznice za lastno kmetijoBarbara Kegl, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena finančna analiza smotrnosti investicijskega projekta za lastno kmetijo. Kmetija se ukvarja z mlečno proizvodnjo. Pri finančni oceni novogradnje hleva za krave molznice smo upoštevali dva različna scenarija. V prvem primeru je šlo za izgradnjo hleva na obstoječi lokaciji z lastnimi sredstvi in v drugem primeru za izgradnjo hleva na obstoječi lokaciji z vključenimi nepovratnimi sredstvi države. Za potrebe ocene finančne upravičenosti je bil v prvi fazi razvit tehnološko-simulacijski model prireje mleka za potrebe ocene ekonomike. Prireja mleka je na kmetiji namreč glavni vir dohodka. Na osnovi rezultatov tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela prireje mleka ugotavljamo, da je ta na kmetiji ekonomsko upravičena, saj je lastna cena v našem primeru znašala 0,261 €/kg in koeficient ekonomičnosti 1,30. Ocena investicije s finančnega vidika je pokazala, da je investicija v novogradnjo hleva finančno upravičena le v primeru, da smo deležni 50 % nepovratnih sredstev države. Na tak način bi se nam investicija povrnila v 12 letih, saj je takrat ocenjena vrednost NSV prvič pozitivna.
Ključne besede: investicija, hlev, kalkulacija skupnih stroškov, cost benefit analiza
Objavljeno v DKUM: 03.05.2021; Ogledov: 605; Prenosov: 96
 Celotno besedilo (1,71 MB) |
12. Uporaba večkriterijskih metod pri izbiri najustreznejše delnice za naložboMojca Horvat, 2020, diplomsko delo Opis: V delu diplomskega projekta obravnavamo problem odločanja po več kriterijih hkrati za izbiro najustreznejše delnice za naložbo. Čedalje več ljudi se odloča za investiranje v delnice, vendar ni nujno, da se investicija izplača. Pomembno je, da opravimo razne finančne analize in določimo kriterije, s pomočjo katerih bomo lažje izbrali najustreznejšo delnico, ki bo zadovoljila naša pričakovanja. V delu diplomskega projekta predpostavljamo, da investitor ni poučen o investiranju v delnice in se ne spozna na finančne analize. Odločal se bo na podlagi treh kriterijev na prvi ravni, to so ugodnosti, tveganje in stroški, ter treh kriterijev na drugi ravni, to so dividendna donosnost, multiplikator čistega dobička in kazalnik donosnosti kapitala. S pomočjo metod odločanja po več kriterijih hkrati in računalniškega programa Web-HIPRE smo dobili najboljšo izbiro glede na naše izbrane kriterije. Glavni cilj naloge je izbrati najustreznejšo delnico za naložbo. Podrobneje predstavimo tudi večkriterijsko odločanje in delnice.
Največji pomen v delu diplomskega projekta dajemo večkriterijskemu odločanju. Pristopi odločanja po več kriterijih hkrati so nam v veliko pomoč pri iskanju prave rešitve pri kompleksnih problemih, na podlagi več, konfliktnih kriterijev. Pomembno je, da problem dobro poznamo in ga pravilno opredelimo. Za pomoč pri reševanju, oziroma za praktično uporabo teh metod, poznamo veliko računalniških programskih oprem, s pomočjo katerih rešujemo probleme večkriterijskega odločanja. V delu diplomskega projekta se osredotočamo na program za večparametrsko modeliranje Web-HIPRE.
Investiranje v delnice je zelo priljubljeno zaradi velikih možnih donosov, vendar je hkrati zelo tvegana naložba in nimamo zagotovila, da se bo naše investiranje obrestovalo, torej, da bomo prejeli kakršen koli donos.
V delu diplomskega projekta izbiramo med petimi alternativami in sicer delnico delniške družbe Cinkarna Celje, delnico Intereuropa, delnico Krka, delnico delniške družbe Luka Koper in delnico Petrol. Po uporabi izbranih metod ugotovimo, da je najboljša izbira med vsemi alternativami za investicijo delnica delniške družbe Luka Koper. Vrednosti alternativ, delnic, se pri spreminjanju uteži izbranim kriterijem spreminjajo, vendar to pri manjših spremembah uteži, v obravnavanem primeru, ki bi jih naredil kompetenten odločevalec, ne vpliva na izbiro najboljše alternative.
Ključne besede: Delnice, investicija, večkriterijsko odločanje, Web-HIPRE.
Objavljeno v DKUM: 26.03.2021; Ogledov: 620; Prenosov: 99
Celotno besedilo (611,48 KB) |
13. Robotizacija operacije obrezovanja na kovaški liniji : diplomsko deloPeter Brglez, 2020, diplomsko delo Opis: V podjetju Unior d.d. so se odločili za robotizacijo delovnega mesta na katerem se obrezujejo odkovki. Diplomsko delo spremlja projekt robotizacije in predstavi stanja na kovaški liniji pred in po robotizaciji. Določena je sprememba lastne cene proizvoda (ojnice), ki se trenutno izdeluje na liniji. Ta se je zmanjšala predvsem zaradi zmanjšanja stroškov plač, saj bo v bodoče na liniji en delavec manj. Nadomestila sta ga namreč dva robota. Poleg investicije v robote, pa je bilo potrebno investirati še v nekaj opreme, zamenjati transportne stroje in preurediti delovni prostor. Določena je doba povrnitve investicije, da dobimo vpogled v njeno smiselnost. Poleg ekonomske upravičenosti so naštete tudi druge prednosti in slabosti, ki jih dobimo z robotizacijo. Na koncu diplomskega dela so predstavljeni sistemi MES, ki so že stvar sedanjosti, vedno več pa se bodo uporabljali v podjetjih v prihodnosti. Naštete so njihove odlike, na koncu pa je opisano, kakšne prednosti lahko prinesejo takšni sistemi z implementacijo v podjetje.
Ključne besede: Unior, robotizacija, kovanje, kovaška linija, stroški, investicija, MES
Objavljeno v DKUM: 24.09.2020; Ogledov: 516; Prenosov: 112
Celotno besedilo (2,21 MB) |
14. Finančna analiza gradnje novega hleva na srednje veliki kmetijiMojca Zavišek, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga temelji na analizi ekonomike za srednje veliko mešano kmetijo. V prvem delu naloge je predstavljena ekonomska analiza kmetijske proizvodnje, kjer je osrednja metodologija metoda kalkulacij skupnih stroškov. Kalkulacija je razdeljena na dva dela, in sicer ekonomska analiza prireje pitancev in ekonomska analiza pridelave vina in grozdja. V drugem delu pa je uporabljena finančna ocena investicije za gradnjo novega hleva. Oba metodološka postopka dopolnjuje še metoda simulacijskega modeliranja. Ob predpostavki vhodnih parametrov analize, rezultati raziskave kažejo, da sta obe panogi na kmetiji ekonomsko upravičeni, saj je koeficient ekonomičnosti v obeh primerih pozitiven in znaša v panogi vinogradništva Ke = 1,63 in v prireji pitancev Ke = 1,41. Zaradi želje po usmerjanju kmetije bolj v živinorejsko panogo kot razvoj vinogradništva, smo na podlagi ocene investicij ocenili iz praktičnega in finančnega dela smiselnost postavitve novega hleva za pitance. Na podlagi ocenjenega konstantnega letnega denarnega toka kmetije in ocenjene vrednosti investicije, ugotavljamo, da se nam izbrana investicija pri 5,5 % letni obrestni meri povrne v petih letih kmetovanja. Raziskava je podkrepljena še s swot analizo, kjer smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in morebitne nevarnosti izbrane investicije, saj so investicije eno od najtežjih hkrati pa tudi najpomembnejših odločitev pri vodenju podjetja ali kmetije.
Ključne besede: modelne kalkulacije, investicija, hlev, simulacijsko modeliranje
Objavljeno v DKUM: 17.09.2020; Ogledov: 852; Prenosov: 164
Celotno besedilo (1,31 MB) |
15. Investicijska ocena projekta in vzpostavitev obrata za predelavo krmnih mešanicGregor Kramberger, 2020, magistrsko delo Opis: Namen raziskave je bil oceniti investicije za zagon idejnega predelovalnega obrata za krmne mešanice ŽIPO Lenart, d.o.o in na podlagi vhodnih parametrov analize oceniti tudi obdobje povračila vloženih investicijskih sredstev. Ob upoštevanju vložka v učinkovit sistem upravljanja kvalitete in varnosti krme, postopka registracije, pridobitve dovoljenj za odprtje, smo želeli raziskati finančno smiselnost v investicijo. Investicijsko analizo smo opravili s pomočjo analize stroškov in koristi (CBA) na podlagi dinamične metode ocene investicije. V namen analize smo ocenili investicijo v predelavo krmnih mešanic na obratu ŽIPO Lenart d.o.o, ob upoštevanju njihovih receptur in proizvodnje krmne mešanice A (za teleta do 120 kg) in krmne mešanice B (za teleta do 250 kg). Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano prodajno ceno krmila (380,00 in 340,00 €/t) ne bi bila upravičena. Investicija je finančno upravičena v primeru povišanja prodajne cene obeh krmnih mešanic v povprečju za 11,14 % in se po 15 letih povrne ob 5 % obrestni meri (NSV = 42.506 €). Ugotovili smo, da investicija v tem primeru še dopušča 5,418 % obrestno mero, da bi se povrnila v 15-letnem časovnem obdobju.
Ključne besede: investicija / neto sedanja vrednost / krmna mešanica / upravljanje varnosti krme / registracija obrata
Objavljeno v DKUM: 02.03.2020; Ogledov: 1024; Prenosov: 254
Celotno besedilo (1,66 MB) |
16. Študija ekonomske upravičenosti investicije v nakup žitnega kombajnaBoštjan Lampe, 2019, magistrsko delo Opis: Žitni kombajni so v današnjem času sorazmerno dragi, cene žit pa nizke, zato je glavni cilj naše raziskave analizirati potrebne in mogoče letne rabe žitnega kombajna s stališča izvedbe žetve v optimalnem času in doseganje parametrov uspešnosti investicije. V raziskavi smo uporabili dva žitna kombajna različnih cenovnih vrednosti po scenariju A in scenariju B. Upravičenost investicije smo ocenili na osnovi neto sedanje vrednosti (NSV). Investicija se povrne v letih, ko je NSV prvič pozitivna. Izračun stroškov pokaže, da je po scenariju A žitni kombajn moral požeti 430 ha letno za povrnitev investicije. V primeru scenarija B se investicija v žitni kombajn ne povrne v obdobju 12 let in tako ni ekonomsko upravičen. Na območju Pomurja smo določili število žitnih kombajnov potrebnih za izvedbo spravila pšenice in koruze v optimalnem času. Pri tej raziskavi smo prav tako uporabili scenarija A in B. Pri scenariju A je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h ter 12-urni delavnik in en strojnik. Pri scenariju B je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h in 16-urni delavnik ter dva strojnika. Raziskava daje rezultate po scenariju A skupno potrebo po 79 žitnih kombajnih, po scenariju B pa skupno 60 žitnih kombajnov za območje Pomurja.
Ključne besede: žitni kombajn, spravilo, ekonomska upravičenost, investicija
Objavljeno v DKUM: 07.01.2020; Ogledov: 984; Prenosov: 218
Celotno besedilo (1,71 MB) |
17. Ocena investicije za predelavo mleka v mlečne izdelke na domači kmetijiTamara Juršič, 2019, diplomsko delo Opis: Cilj raziskave je bil analizirati upravičenost investicije v dopolnilno dejavnost predelave mleka na kmetiji, katere primarna dejavnost je prireja mleka. Ocena ekonomike predelave mleka v mlečne izdelke kaže, da je ta ekonomsko upravičena. Na obravnavani kmetiji bo investicija v predelavo mleka v sir in druge mlečne izdelke, ob predpostavljenih vhodnih parametrih analize, finančno upravičena. Investicija v predelavo mleka se bo povrnila v 5-ih letih (ocena NSV = 1.720,37 € ob upoštevani 6 % obrestni meri). V diplomski nalogi je bila izvedena anketa, s katero se je analizirala pripravljenost anketirancev za nakup mlečnih izdelkov na kmetiji, ki je pokazala, da so ljudje iz okolice pripravljeni kupovati mlečne izdelke v sirarni na kmetiji. Cena mlečnih izdelkov se anketirancem zdi primerna. Na podlagi izsledkov bomo na domači kmetiji lažje oblikovali smernice za obogatitev ponudbe v prihodnosti.
Ključne besede: investicija / predelava mleka / dopolnilna dejavnost
Objavljeno v DKUM: 09.12.2019; Ogledov: 910; Prenosov: 231
Celotno besedilo (1,15 MB) |
18. Finančna analiza investicije v gradnjo hleva in pripadajočih objektov za konjeTine Sušek, 2019, magistrsko delo Opis: V zadnjih letih je v Sloveniji in tudi drugod po svetu opazen trend povečanja števila konj in zanimanja za konjeniški šport. Med leti 2000 in 2010 se je v Sloveniji število konj povečalo za 57 %, delež kmetijskih gospodarstev, ki redijo konje, pa za 28 %. V magistrskem delu smo na podlagi ocenjenih podatkov o stroških in prihodkih ter vrednosti investicije razvili simulacijski model, na podlagi katerega smo izdelali finančno analizo za postavitev hleva in pripadajočih objektov za konje z namenom nudenja storitve oskrbe konj. Za izračun smo uporabili metodo neto sedanje vrednosti (NSV). V skladu z uporabljenimi vhodnimi parametri smo ocenili lastno ceno (LC) v višini 195,68 € na žival mesečno ter koeficient ekonomičnosti (KE) 1,69. Neto sedanja vrednost (NSV), ocenjena na osnovi letnega denarnega toka (LDT) v višini 16.298,79 € ter višini investicije v skupni vrednosti 122.639,84 €, je v primeru 5 % obrestne mere pozitivna v desetem letu (3.215,07 €), v primeru 7,5 % obrestne mere pa v dvanajstem letu (3.435,81 €).
Ključne besede: investicija, ekonomika, kalkulacije, hlev, konj
Objavljeno v DKUM: 29.10.2019; Ogledov: 1187; Prenosov: 189
Celotno besedilo (875,08 KB) |
19. Menjava stare CNC stružnice za novo : diplomsko deloRožle Ivanc, 2019, diplomsko delo Opis: Proizvodna podjetja nenehno poskušajo ostati konkurenčna v primerjavi z drugimi podjetji ter se trudijo izboljšati izdelke in povečati gospodarnost podjetja. Investicije takšnih podjetij so nujne za njihovo rast. Nakup novega stroja predstavlja naložbo, v katero se podjetje podaja z željo po rasti in razvoju. Odločitev za nakup CNC stroja temelji na analizi pridobljenih podatkov. Analiza stanja proizvoda s starim strojem v primerjavi z novim bo omogočala argumentiranje za investicijo in proti njej. S pomočjo dobljenih rezultatov se nato vodstvo odloči za investicijo ali ne.
Ključne besede: Računalniško numerično krmiljenje, stružnica, investicija, strošek
Objavljeno v DKUM: 19.09.2019; Ogledov: 598; Prenosov: 80
Celotno besedilo (1021,97 KB) |
20. Možnost uvedbe turizma na kmetiji – študija primeraMatej Sekolovnik, 2019, diplomsko delo/naloga Opis: V diplomski nalogi smo analizirali možnost uvedbe turizma na kmetiji kot dopolnilne dejavnosti. Odločili smo se, da bomo za potrebe turizma na obravnavani kmetiji ocenili investicijo v zasnovo kampa na kmetiji. Pri tem je bilo treba oceniti ekonomiko poslovanja za kamp in določiti višino investicije, ki bi bila potrebna za postavitev kampa. Z metodo ocene neto sedanje vrednosti (NSV) smo pri 5,5-odstotni obrestni meri ocenili dobo vrnitve investicije. Predpostavili smo, da se bo ob predpostavljenih parametrih investicija povrnila v 10 letih. Finančna ocena kaže, da je obdobje vrnitve ob predpostavljenih parametrih analize 15 let, kjer je ocena NSV: 2.722,18 €. Interna stopnja donosa ob obdobju vrnitve znaša 5,59 % (NSV je v tem primeru 0 €). Za postavitev kampa na kmetiji je bila pripravljena analiza SWOT.
Ključne besede: turizem na kmetiji, kamp na kmetiji, ekonomika, investicija, SWOT
Objavljeno v DKUM: 25.02.2019; Ogledov: 897; Prenosov: 106
Celotno besedilo (878,75 KB) |
