| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 79
Na začetekNa prejšnjo stran12345678Na naslednjo stranNa konec
1.
Nabava in integracija visokotehnološkega stroja v podjetju tech-gum d.o.o.
Gašper Kuhta, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljen postopek nabave stroja v proizvodnjo podjetja Tech-Gum, ki se ukvarja s proizvodnjo izdelkov iz gume. Glavna funkcija stroja je brizganje gume ob visoko ustvarjenem tlaku in temperaturi. Nabava je sestavljena iz več korakov. Vsak korak je pomemben za končno uspešno vključitev stroja. Projekt se je začel z analizo trga prodajalcev strojev in izbiro najboljše ponudbe. Glavni cilj nabave stroja je bil modernizirat podjetje in povečati časovno učinkovitost proizvodnje.
Ključne besede: stroj za brizganje gume, investicija, kredit, ekonomika podjetja
Objavljeno: 13.10.2021; Ogledov: 52; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

2.
Ocena investicije v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance
Matija Lešnik, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ocenili investicijo v gradnjo novega hleva za krave dojilje in pitance, v katerem bo prostora za 55 krav dojilj s teleti, na način drsečega gnoja na eni strani, na drugi strani pa bodo boksi za pitance in telice na rešetkah. Opravili smo oceno ekonomskih parametrov, ki so skupni stroški, skupni prihodki, koeficient ekonomičnosti in finančni rezultat. Za oceno finančne upravičenosti investicije smo uporabili CBA analizo, s katero smo ugotovili, da se ob konstantnem letnem denarnem toku in upoštevani obrestni meri investicija ne povrne v želenem obdobju. Investicija je finančno upravičena samo v primeru koriščenja nepovratnih sredstev, ko se znesek investicije prepolovi. Koeficient ekonomičnosti v tem primeru znaša 1,18, kar pomeni, da je izgradnja hleva finančno upravičena.
Ključne besede: Investicija, hlev, govedo, dojilje, pitanci
Objavljeno: 28.09.2021; Ogledov: 85; Prenosov: 17
.pdf Celotno besedilo (817,78 KB)

3.
Analiza investicije v mesno- predelovalni obrat - študija primera
Anja Vozel, 2021, diplomsko delo

Opis: Razvoj dopolnilnih dejavnosti ima velik vpliv predvsem na manjših kmetijah, ki nimajo intenzivne proizvodnje in se ne preživljajo samo z delom na kmetiji. Povpraševanje po domačih izdelkih, ki jih dobimo iz lokalnih kmetij iz leto v leto raste, za to je razvoj v tej smeri še kako pomemben. V diplomskem delu smo analizirali možnost uvedbe dopolnilne dejavnosti pridelave mesa na lastni kmetiji. S pomočjo metode kalkulacij skupnih stroškov smo za trenutno stanje na kmetiji ocenili ekonomske parametre (vrednost proizvodnje, lastno ceno mesa lisastega goveda in lastno ceno mesa goveda angus, neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosa itd.). V kalkulacijah smo upoštevali krmne obroke za vse kategorije živali vse do klavne mase. S pomočjo le teh smo izračunali kakšno je pokritje na pitanca. Kalkulacije so bile razvite za trenutno stanje na kmetiji pri vzreji lisastega goveda in načrt v prihodnost, ko bi vključili vzrejo goveda angus ter prodajali meso na domu. Rezultati analize so pokazali, da je investiranje v mesno predelovalne prostore finančno upravičena. Povratek investicije je bil v analiziranem primeru ob upoštevanju konstantnega letnega toka, v petem letu, ko je obrestna mera, (r = 3,00 %) in NSV = 3.285,03 €.
Ključne besede: Investicija, dopolnilna dejavnost, mesni obrat
Objavljeno: 23.09.2021; Ogledov: 73; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,84 MB)

4.
Ocena upravičenosti investicijskega projekta v javno cestno infrastrukturo s pomočjo analize stroškov in koristi
Uroš Zavernik, 2021, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz dveh delov. Fokus prvega dela je teoretična opredelitev metode ocene stroškov in koristi, skupaj z definiranjem vseh potrebnih elementov, kazalnikov in parametrov. Na podlagi preučenih teoretičnih izhodišč smo preverjali problematiko vpliva izbire parametrov analize stroškov in koristi na rezultat analize stroškov in koristi. Predvidevali smo, da je upravičenost investicijskega projekta odvisna od subjektivne izbire predračunskih vrednosti parametrov, uporabljenih v okviru metode ocene upravičenosti. Ugotovitve so pokazale, da na izbor nekaterih parametrov ne moremo vplivati, saj so poenoteni in določeni za posamezne skupine projektov, vrednost preostalih pa je podana na podlagi mnenj in izkušenj izdelovalcev investicijske dokumentacije ter na podlagi referenc. Ker gre praviloma za ključne parametre analize stroškov in koristi, katerih vrednosti so subjektivno izbrane, smo sklep potrdili. Teoretične osnove analize stroškov in koristi predstavljene v prvem delu, so potrebne za prikaz izdelave ustrezne ocene stroškov, ki je predstavljen v drugem delu diplomskega dela. Prikaz izdelave analize stroškov in koristi temelji na študijskem primeru investicije X, ki smo si ga zadali na podlagi prebrane investicijske dokumentacije podobnih projektov. Na podlagi preučenih teoretičnih izhodišč smo ob manjših omejitvah, ki so posledica narave izbranega projekta prikazali izdelavo ustrezne analize stroškov in koristi investicijskega projekta. V sklopu prikaza smo predstavili podatke o projektu in prikazali vse pomembnejše elemente analize stroškov in koristi. Nadalje smo problematiko izbora parametrov povezali z obravnavanim primerom, kjer smo v sklopu prikaza občutljivostne analize preverjali robustnost investicije X na spremembe ključnih parametrov analize. Sklepali smo, da je obravnavan projekt ekonomsko upravičen zgolj v ozkih mejah vrednosti parametrov ocene stroškov in koristi. S pomočjo delne analize občutljivosti smo najprej izbrane parametre vsakega posebej maksimirali do skrajne vrednosti ter tako ugotovili relativno spremembo parametrov do meje upravičenosti projekta. Nato smo izvedli scenarijsko analizo kjer smo upravičenost projekta izpostavili kumulativi sprememb parametrov. Ob 15 odstotni spremembi vrednosti parametrov je projekt izkazoval pozitivno vrednost ekonomske NPV kar je preseglo naša pričakovanja. Sklep smo ovrgli, saj je obravnavan projekt bolj robusten kot smo predvidevali.
Ključne besede: investicija, projekt, analiza stroškov in koristi, upravičenost, občutljivost
Objavljeno: 06.09.2021; Ogledov: 79; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (998,91 KB)

5.
Finančna upravičenost novogradnje hleva za krave molznice za lastno kmetijo
Barbara Kegl, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena finančna analiza smotrnosti investicijskega projekta za lastno kmetijo. Kmetija se ukvarja z mlečno proizvodnjo. Pri finančni oceni novogradnje hleva za krave molznice smo upoštevali dva različna scenarija. V prvem primeru je šlo za izgradnjo hleva na obstoječi lokaciji z lastnimi sredstvi in v drugem primeru za izgradnjo hleva na obstoječi lokaciji z vključenimi nepovratnimi sredstvi države. Za potrebe ocene finančne upravičenosti je bil v prvi fazi razvit tehnološko-simulacijski model prireje mleka za potrebe ocene ekonomike. Prireja mleka je na kmetiji namreč glavni vir dohodka. Na osnovi rezultatov tehnološko-ekonomskega simulacijskega modela prireje mleka ugotavljamo, da je ta na kmetiji ekonomsko upravičena, saj je lastna cena v našem primeru znašala 0,261 €/kg in koeficient ekonomičnosti 1,30. Ocena investicije s finančnega vidika je pokazala, da je investicija v novogradnjo hleva finančno upravičena le v primeru, da smo deležni 50 % nepovratnih sredstev države. Na tak način bi se nam investicija povrnila v 12 letih, saj je takrat ocenjena vrednost NSV prvič pozitivna.
Ključne besede: investicija, hlev, kalkulacija skupnih stroškov, cost benefit analiza
Objavljeno: 03.05.2021; Ogledov: 171; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

6.
Uporaba večkriterijskih metod pri izbiri najustreznejše delnice za naložbo
Mojca Horvat, 2020, diplomsko delo

Opis: V delu diplomskega projekta obravnavamo problem odločanja po več kriterijih hkrati za izbiro najustreznejše delnice za naložbo. Čedalje več ljudi se odloča za investiranje v delnice, vendar ni nujno, da se investicija izplača. Pomembno je, da opravimo razne finančne analize in določimo kriterije, s pomočjo katerih bomo lažje izbrali najustreznejšo delnico, ki bo zadovoljila naša pričakovanja. V delu diplomskega projekta predpostavljamo, da investitor ni poučen o investiranju v delnice in se ne spozna na finančne analize. Odločal se bo na podlagi treh kriterijev na prvi ravni, to so ugodnosti, tveganje in stroški, ter treh kriterijev na drugi ravni, to so dividendna donosnost, multiplikator čistega dobička in kazalnik donosnosti kapitala. S pomočjo metod odločanja po več kriterijih hkrati in računalniškega programa Web-HIPRE smo dobili najboljšo izbiro glede na naše izbrane kriterije. Glavni cilj naloge je izbrati najustreznejšo delnico za naložbo. Podrobneje predstavimo tudi večkriterijsko odločanje in delnice. Največji pomen v delu diplomskega projekta dajemo večkriterijskemu odločanju. Pristopi odločanja po več kriterijih hkrati so nam v veliko pomoč pri iskanju prave rešitve pri kompleksnih problemih, na podlagi več, konfliktnih kriterijev. Pomembno je, da problem dobro poznamo in ga pravilno opredelimo. Za pomoč pri reševanju, oziroma za praktično uporabo teh metod, poznamo veliko računalniških programskih oprem, s pomočjo katerih rešujemo probleme večkriterijskega odločanja. V delu diplomskega projekta se osredotočamo na program za večparametrsko modeliranje Web-HIPRE. Investiranje v delnice je zelo priljubljeno zaradi velikih možnih donosov, vendar je hkrati zelo tvegana naložba in nimamo zagotovila, da se bo naše investiranje obrestovalo, torej, da bomo prejeli kakršen koli donos. V delu diplomskega projekta izbiramo med petimi alternativami in sicer delnico delniške družbe Cinkarna Celje, delnico Intereuropa, delnico Krka, delnico delniške družbe Luka Koper in delnico Petrol. Po uporabi izbranih metod ugotovimo, da je najboljša izbira med vsemi alternativami za investicijo delnica delniške družbe Luka Koper. Vrednosti alternativ, delnic, se pri spreminjanju uteži izbranim kriterijem spreminjajo, vendar to pri manjših spremembah uteži, v obravnavanem primeru, ki bi jih naredil kompetenten odločevalec, ne vpliva na izbiro najboljše alternative.
Ključne besede: Delnice, investicija, večkriterijsko odločanje, Web-HIPRE.
Objavljeno: 26.03.2021; Ogledov: 199; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (611,48 KB)

7.
Robotizacija operacije obrezovanja na kovaški liniji
Peter Brglez, 2020, diplomsko delo

Opis: V podjetju Unior d.d. so se odločili za robotizacijo delovnega mesta na katerem se obrezujejo odkovki. Diplomsko delo spremlja projekt robotizacije in predstavi stanja na kovaški liniji pred in po robotizaciji. Določena je sprememba lastne cene proizvoda (ojnice), ki se trenutno izdeluje na liniji. Ta se je zmanjšala predvsem zaradi zmanjšanja stroškov plač, saj bo v bodoče na liniji en delavec manj. Nadomestila sta ga namreč dva robota. Poleg investicije v robote, pa je bilo potrebno investirati še v nekaj opreme, zamenjati transportne stroje in preurediti delovni prostor. Določena je doba povrnitve investicije, da dobimo vpogled v njeno smiselnost. Poleg ekonomske upravičenosti so naštete tudi druge prednosti in slabosti, ki jih dobimo z robotizacijo. Na koncu diplomskega dela so predstavljeni sistemi MES, ki so že stvar sedanjosti, vedno več pa se bodo uporabljali v podjetjih v prihodnosti. Naštete so njihove odlike, na koncu pa je opisano, kakšne prednosti lahko prinesejo takšni sistemi z implementacijo v podjetje.
Ključne besede: Unior, robotizacija, kovanje, kovaška linija, stroški, investicija, MES
Objavljeno: 24.09.2020; Ogledov: 154; Prenosov: 30
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

8.
Finančna analiza gradnje novega hleva na srednje veliki kmetiji
Mojca Zavišek, 2020, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga temelji na analizi ekonomike za srednje veliko mešano kmetijo. V prvem delu naloge je predstavljena ekonomska analiza kmetijske proizvodnje, kjer je osrednja metodologija metoda kalkulacij skupnih stroškov. Kalkulacija je razdeljena na dva dela, in sicer ekonomska analiza prireje pitancev in ekonomska analiza pridelave vina in grozdja. V drugem delu pa je uporabljena finančna ocena investicije za gradnjo novega hleva. Oba metodološka postopka dopolnjuje še metoda simulacijskega modeliranja. Ob predpostavki vhodnih parametrov analize, rezultati raziskave kažejo, da sta obe panogi na kmetiji ekonomsko upravičeni, saj je koeficient ekonomičnosti v obeh primerih pozitiven in znaša v panogi vinogradništva Ke = 1,63 in v prireji pitancev Ke = 1,41. Zaradi želje po usmerjanju kmetije bolj v živinorejsko panogo kot razvoj vinogradništva, smo na podlagi ocene investicij ocenili iz praktičnega in finančnega dela smiselnost postavitve novega hleva za pitance. Na podlagi ocenjenega konstantnega letnega denarnega toka kmetije in ocenjene vrednosti investicije, ugotavljamo, da se nam izbrana investicija pri 5,5 % letni obrestni meri povrne v petih letih kmetovanja. Raziskava je podkrepljena še s swot analizo, kjer smo analizirali prednosti, slabosti, priložnosti in morebitne nevarnosti izbrane investicije, saj so investicije eno od najtežjih hkrati pa tudi najpomembnejših odločitev pri vodenju podjetja ali kmetije.
Ključne besede: modelne kalkulacije, investicija, hlev, simulacijsko modeliranje
Objavljeno: 17.09.2020; Ogledov: 323; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,31 MB)

9.
Investicijska ocena projekta in vzpostavitev obrata za predelavo krmnih mešanic
Gregor Kramberger, 2020, magistrsko delo

Opis: Namen raziskave je bil oceniti investicije za zagon idejnega predelovalnega obrata za krmne mešanice ŽIPO Lenart, d.o.o in na podlagi vhodnih parametrov analize oceniti tudi obdobje povračila vloženih investicijskih sredstev. Ob upoštevanju vložka v učinkovit sistem upravljanja kvalitete in varnosti krme, postopka registracije, pridobitve dovoljenj za odprtje, smo želeli raziskati finančno smiselnost v investicijo. Investicijsko analizo smo opravili s pomočjo analize stroškov in koristi (CBA) na podlagi dinamične metode ocene investicije. V namen analize smo ocenili investicijo v predelavo krmnih mešanic na obratu ŽIPO Lenart d.o.o, ob upoštevanju njihovih receptur in proizvodnje krmne mešanice A (za teleta do 120 kg) in krmne mešanice B (za teleta do 250 kg). Rezultati so pokazali, da ekonomika predelave glede na podano prodajno ceno krmila (380,00 in 340,00 €/t) ne bi bila upravičena. Investicija je finančno upravičena v primeru povišanja prodajne cene obeh krmnih mešanic v povprečju za 11,14 % in se po 15 letih povrne ob 5 % obrestni meri (NSV = 42.506 €). Ugotovili smo, da investicija v tem primeru še dopušča 5,418 % obrestno mero, da bi se povrnila v 15-letnem časovnem obdobju.
Ključne besede: investicija / neto sedanja vrednost / krmna mešanica / upravljanje varnosti krme / registracija obrata
Objavljeno: 02.03.2020; Ogledov: 514; Prenosov: 100
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

10.
Študija ekonomske upravičenosti investicije v nakup žitnega kombajna
Boštjan Lampe, 2019, magistrsko delo

Opis: Žitni kombajni so v današnjem času sorazmerno dragi, cene žit pa nizke, zato je glavni cilj naše raziskave analizirati potrebne in mogoče letne rabe žitnega kombajna s stališča izvedbe žetve v optimalnem času in doseganje parametrov uspešnosti investicije. V raziskavi smo uporabili dva žitna kombajna različnih cenovnih vrednosti po scenariju A in scenariju B. Upravičenost investicije smo ocenili na osnovi neto sedanje vrednosti (NSV). Investicija se povrne v letih, ko je NSV prvič pozitivna. Izračun stroškov pokaže, da je po scenariju A žitni kombajn moral požeti 430 ha letno za povrnitev investicije. V primeru scenarija B se investicija v žitni kombajn ne povrne v obdobju 12 let in tako ni ekonomsko upravičen. Na območju Pomurja smo določili število žitnih kombajnov potrebnih za izvedbo spravila pšenice in koruze v optimalnem času. Pri tej raziskavi smo prav tako uporabili scenarija A in B. Pri scenariju A je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h ter 12-urni delavnik in en strojnik. Pri scenariju B je bila za žitni kombajn določena površinska kapaciteta 1,5 ha/h in 16-urni delavnik ter dva strojnika. Raziskava daje rezultate po scenariju A skupno potrebo po 79 žitnih kombajnih, po scenariju B pa skupno 60 žitnih kombajnov za območje Pomurja.
Ključne besede: žitni kombajn, spravilo, ekonomska upravičenost, investicija
Objavljeno: 07.01.2020; Ogledov: 539; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici