| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 9 / 9
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
Simulacijski paket za nevronske mreže-NETSIM : diplomsko delo
Marjan Hanč, 1995, diplomsko delo

Ključne besede: nevronske mreže, simulacije, robotika, inverzna kinematika
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 1467; Prenosov: 0

3.
4.
Geometrijski modeli za potrebe senzorskega vodenja robota
1991, diplomsko delo

Ključne besede: robotika, robotski mehanizem, direktna kinematika, inverzna kinematika, Jacobijeva matrika
Objavljeno: 26.07.2007; Ogledov: 2034; Prenosov: 0

5.
VODENJE UČNE ROBOTSKE ROKE LYNXMOTION AL5D Z UPORABO SENZORJA KINECT
David Zorec, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljeno delovanje sistema za avtonomno zaznavanje, lociranje in manipuliranje z objektom, kar pomeni, da senzor Kinect, ki je uporabljen v nalogi, zazna objekt in določi njegov položaj v prostoru. Računalnik uporabi podatke o lokaciji za izračun inverznega kinematičnega modela robotske roke, ki manipulira z objektom. Prednost takega sistema je, da je položaj objekta lahko naključen (ni vnaprej znan), saj senzor Kinect sledi objektu v realnem času. To je tudi razlog, da tak sistem lahko deluje samostojno, brez pomoči človeka.
Ključne besede: roka AL5D, globinska slika, Kinect, inverzna kinematika
Objavljeno: 19.02.2015; Ogledov: 779; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (7,40 MB)

6.
DOLOČITEV OPTIMALNEGA DELOVNEGA PROSTORA ROBOTA
Žan Grabner, 2016, diplomsko delo

Opis: V praksi se srečujemo s problemom pravilne postavitve robota za čim boljšo manipulacijo. Delovni prostor je namreč odvisen od same zgradbe robota, zato manipulacijo znotraj tega ni povsod enaka, na nekaterih delih celo ni mogoča. V izogib kasnejšim težavam je potrebno vnaprej predvideti, kje je področje delovnega prostora, v katerem bo gibljivost robota najboljša. Zaradi tega je bil izdelan postopek izračuna in vizualizacije celotnega delovnega prostora in prikaz področij kjer je gibljivost boljša oz. slabša, ter primerjava postopka reševanja z direktno in inverzno kinematiko.
Ključne besede: delovni prostor robota, določitev, optimizacija, vizualizacija, gibljivost, robotski mehanizem, Denavit-Hartenberg, ACMA, direktna kinematika, inverzna kinematika
Objavljeno: 06.04.2016; Ogledov: 1186; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (3,15 MB)

7.
Izdelava robotske roke s 3 dof
Jaka Pustavrh, 2017, diplomsko delo

Opis: V osnovi to diplomsko delo prikazuje, kako izdelati robotsko roko s 3-prostostnimi stopnjami. Ker pa je končni cilj, da robot zna narisati na papir poljubni vzorec, smo mu dodali še četrto os. Prikazano je, kako fizično izdelati robota s 3D-tiskalnikom, izdelati potrebno vezje in kako programsko usposobiti robotsko gibanje preko inverzne kinematike s pomočjo programa, ki se imenuje Blender.
Ključne besede: robotska roka, inverzna kinematika, Blender
Objavljeno: 04.05.2017; Ogledov: 1680; Prenosov: 150
.pdf Celotno besedilo (8,75 MB)

8.
Izdelava sistema inverzne kinematike za 3D animacijo oseb
Nikola Erbus, 2018, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo proučuje pripravo modela za animacijo v računalniškem programu za 3D-modeliranje. S poznavanjem anatomije človeškega skeleta in njegovih gibalnih sposobnostih smo modelu vgradili okostje ter mu omogočili gibalne funkcije. Proučili smo kinematsko verigo in gibe posameznih sklepov, kar nam je bilo v pomoč pri kasnejšem delu. S pomočjo kontrolnikov, ki imajo nalogo, da premikajo dele telesa, smo olajšali delo animatorjem in model pripravili za nadaljnjo rabo v animaciji. Preizkusili smo, kako se model obnese v testnem okolju, ter podali ugotovitve.
Ključne besede: okostje, animacija, 3D modeliranje, inverzna kinematika
Objavljeno: 22.11.2018; Ogledov: 473; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (4,80 MB)

9.
Reševanje problema inverzne kinematike s pomočjo algoritma diferencialne evolucije
Timi Kupčič, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu predstavimo reševanje problema inverzne kinematike s pomočjo algoritma diferencialne evolucije. Algoritem predstavimo na primeru robotske roke PUMA 560 skupaj z dobljenimi rezultati. Dodatno ga preizkusimo tudi na robotski roki KUKA KR 16 in ostalih problemih inverzne kinematike zunaj področja robotike, s čimer nakažemo njegovo vsestranskost. Dobljeni rezultati so pokazali, da je algoritem relativno hiter in uspešen pri reševanju problema inverzne kinematike in je tako ob ustreznih nastavitvah sposoben najti dobre rešitve za katerikoli problem.
Ključne besede: diferencialna evolucija, inverzna kinematika, robotska roka
Objavljeno: 22.11.2019; Ogledov: 45; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (3,41 MB)

Iskanje izvedeno v 0.23 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici