| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Fazna inverzija v emulzijskih sistemih z monomeri tiolov in alkenov
Jan Marko, 2019, diplomsko delo

Opis: V tem diplomskem delu predstavljamo poskus ustvarjanja fazne inverzije v emulzijskem sistemu z monomeri tiolov in alkenov z visokim deležem notranje faze. Preizkušali in opisali smo dejavnike, ki vplivajo na porazdelitev faz v emulziji. Tako smo najprej spreminjali volumski delež notranje faze, nato masni delež surfaktanta in na koncu še temperaturo vodne kopeli, v kateri se je nahajal reaktor z emulzijo. Fazno inverzijo smo poskušali ustvariti v emulziji monomerov 1,6-heksandiol diakrilat in pentaeritritol tetrakis (3-merkatopropionat), pri čemer po polimerizaciji kot končni produkt dobimo visoko porozen polimer. V iskanju ustreznih pogojev za nastanek tega pojava smo spreminjali delež surfaktanta Pluronic L121, delež vodne faze, ki jo je predstavljala razredčena raztopina kalcijevega klorida heksahidrata, in temperaturo vodne kopeli. Zatehte monomerov in iniciatorja Irgacure 819 ter pogoji fotopolimerizacije in hitrost mešanja emulzije so bili tekom eksperimenta vedno enaki. S pomočjo vrstičnega elektronskega mikroskopa (SEM) smo preverili, pri katerih pogojih priprave dobimo namesto tipične strukture poliHIPE strukturo, kjer so praznine in zapolnjena mesta obrnjena. Uspelo nam je ustvariti monolit s črvičasto strukturo, ki nakazuje začetek fazne inverzije.
Ključne besede: polimer, poliHIPE, poroznost, tiol-en klik polimerizacija, fazna inverzija
Objavljeno: 10.10.2019; Ogledov: 392; Prenosov: 37
.pdf Celotno besedilo (2,98 MB)

2.
Vpliv akrilatov na strukturo kopolimernih mrež akrilat/tiol
Anja Raner, 2017, diplomsko delo

Opis: V okviru diplomske naloge smo preučevali vpliv akrilatov, kot so 1,6-heksandiol diakrilat, divinil adipat, etilen glikol dimetakrilat, trimetilol propan triakrilat, na tvorbo poroznih kopolimernih materialov po principu tiol-en klik polimerizacije, z uporabo emulzij z visokim deležem notranje faze. Zanimalo nas je, kako se spreminjata struktura mrež in poroznost monolitov, glede na uporabo posameznega akrilata, ter kakšna je stabilnost emulzij. Pripravili smo HIP emulzije, pri katerih smo kot monomera s tiolnimi skupinami uporabili pentaeritritol tetrakis(3-merkatopropionat) oz. trimetilol propan tris(3-merkatopropionat) in kot akrilatne monomere z vinilnimi skupinami 1,6-heksandiol diakrilat, divinil adipat, etilen glikol dimetakrilat, trimetilol propan triakrilat. Pri pripravi emulzije z visokim deležem notranje faze smo variirali z uporabo različnih akrilatnih monomerov ter deleža vodne faze. Surfaktant (Pluronic L121) in iniciator (Irgacure 819) sta bila v primeru vseh emulzij enaka, enaki so bili tudi pogoji fotopolimerizacije ter hitrost mešanja emulzije. Rezultat so bile stabilne emulzije, ki po fotopolimerizaciji vse niso tvorile tipične poliHIPE strukture. Z vrstično elektronsko mikroskopijo smo preučili morfologijo vzorcev in v nekaterih primerih opazili pojav fazne inverzije. Materiale smo analizirali tudi z uporabo FTIR spektroskopije in elementne analize ter s pomočjo teh dveh metod preučili kemijsko sestavo monolitov, saj nas je zanimala vsebnost žvepla v vzorcu. Analiza nam je pokazala, da med teoretičnimi vrednostmi in vrednostmi pridobljenih z analizo, ne pride do bistvenih odstopanj. Opravili smo tudi analizo poroznosti po principu adsorpcije/desorpcije plina po BET metodi. S pomočjo masne bilance smo izračunali tudi izkoristek polimerizacije. Zanimalo nas je, zakaj je prišlo do fazne inverzije ter zakaj, kljub stabilnim emulzijam in uspešni polimerizaciji, nismo dobili tipičnih poliHIPE struktur.
Ključne besede: polimer, emulzija z visokim deležem notranje faze, tiol-en klik polimerizacija, poliHIPE, fazna inverzija
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 743; Prenosov: 186
.pdf Celotno besedilo (7,12 MB)

3.
Diagonalni trikotnik konveksnega štirikotnika
Tadeja Sever, 2016, diplomsko delo

Opis: Predmet obravnave diplomskega dela je diagonalni trikotnik OPR poljubnega konveksnega štirikotnika ABCD. Ugotovili bomo, kakšna je ploščina trikotnika in rešili uvodni problem. V nadaljevanju se bomo osredotočili na diagonalni trikotnik tetivnega štirikotnika. Predstavili bomo nekaj značilnosti tetivnih štirikotnikov, s katerimi bomo izpeljali formulo za ploščino diagonalnega trikotnika tetivnega štirikotnika v odvisnosti od njegovih stranic. Na koncu bomo predstavili še zanimiv odnos med tetivnemu štirikotniku očrtano krožnico in diagonalnim trikotnikom tega štirikotnika. Dokazali bomo, da je glede na to krožnico omenjeni trikotnik sebipolaren.
Ključne besede: diagonalni trikotnik, konveksni štirikotnik, ploščina, tetiven štirikotnik, Miquelova točka, inverzija, polarnost, sebipolaren trikotnik
Objavljeno: 12.05.2016; Ogledov: 831; Prenosov: 84
.pdf Celotno besedilo (2,74 MB)

4.
Ternarni sistem polisulfon-dimetilacetatamid : voda; formiranje membrane po mokrem postopku fazne inverzije
Vladimir Kaiser, Črtomir Stropnik, 1999, izvirni znanstveni članek

Opis: Polisulfon je pomemben material za pripravo polimernih asimetričnih poroznih membran. Najširše uporabljen način njihove priprave je mokri postopek fazne inverzije ternanrnega sistema polisulfon/dimetilacetamid:voda (PSf/DMA:▫$H_2O$▫). Sistem PSf/DMA:▫$H_2O$▫ smo opazovali pri formiranju polisulfonske membrane v koagulacijski kopeli. Podobna opazovanja smo izvedli tudi v epruvetah tako, da smo dodajali netopilo (▫$H_2O$▫) v izhodno raztopino in obratno. Pridobljena spoznanja smo poskušali uporabiti pri pojasnjenvanju mehanizma nastanka polisulfonskih membran, ki jih razlagamo s "potmi sestave" v ternarnem faznem diagramu polimer/topilo:netopilo.
Ključne besede: polimerne asimetrične porozne membrane, polisulfon, mokra fazna inverzija, mehanizem nastanka
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 2704; Prenosov: 39
URL Povezava na celotno besedilo

5.
Strjevanje polimera v sistemu polisulfon/N,N-dimetilacetamid/voda in njegova morfološka raznolikost
Vladimir Kaiser, Črtomir Stropnik, 2000, izvirni znanstveni članek

Opis: Preučevali smo mokro fazno inverzijo ternaranega sistema polisulfon/N,N-dimetilacetamid/voda (PSf/DMA/voda) z namenom, poglobiti razumevanje mehanizma nastajanja polimernih asimetričnih poroznih membran. Morfologije presekov membran smo preučevali z vrstično elektronsko mikroskopijo, sam proces fazne inverzije pa smo opazovali z merjenjem motnosti membranotvornega sistema med procesom nastajanja membrane. Spreminjanje vsebnosti polimera v raztopini (PSf/DMA) in debeline njenega nanosa povzroči v procesu mokre fazne inverzije poleg nastanka polimernega lateksa formiranje morfološko različnih membran. Nastanejo membrane s celično, dvozvezno in krogličasto zrnatao morfologijo. Njihov nastanek lahko predstavimo s "potmi sestave" v ternarnem faznem diagramu polimer/topilo/netopilo in pojasnimo z različnimi načini fazne inverzije.
Ključne besede: polisulfonske asimetrične porozne membrane, mokra fazna inverzija, načini fazne inverzije, morfologija
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 941; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (266,53 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
The continuity of the inversion and the structure of maximal subgroups in countably compact topological semigroups
Oleg Gutik, Dušan Pagon, Dušan Repovš, 2009, izvirni znanstveni članek

Opis: Iščemo pogoje za števno kompaktno (psevdokompaktno) topološko polgrupo, pri katerih je: (i) vsaka maksimalna podgrupa ▫$H(e)$▫ v ▫$S$▫ (zaprta) topološka polgrupa v ▫$S$▫; (ii) Cliffordov del ▫$H(S)$▫ (t.j. unija vseh maksimalnih podgrup) polgrupe ▫$S$▫ zaprta podmnožica v ▫$S$▫; (iii) inverzija ▫${mathrm inv}:H(S) to H(S)$▫ zvezna; in (iv) projekcija ▫$pi : H(S) to E(S)$▫, ▫$pi: x to xx^{-1}$▫, na podmnožico idempotentov ▫$E(S)$▫ v ▫$S$▫, zvezna.
Ključne besede: matematika, topološka polgrupa, topološka inverzna polgrupa, sekvenčni prostor, sekvenčno kompakten prostor, števno kompakten prostor, psevdokompakten prostor, regularen prostor, kvaziregularen prostor, podgrupa, zaprtje, inverzija, paratopološka grupa, topološka grupa, Cliffordova polgrupa, topološko periodična polgrupa, selektivni ultrafilter, mathematics, topological semigroup, topological inverse semigroup, sequential space, sequentially compact space, countably compact space, pseudocompact space, regular space, quasiregular space, subgroup, closure, inversion, paratopological group, topological group, Clifford semigroup, topologically periodic semigroup, selective ultrafilter
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 619; Prenosov: 82
URL Povezava na celotno besedilo

7.
POJAV TEMPERATURNIH INVERZIJ NA OBMOČJU POHORJA
Klemen Kerstein, 2014, magistrsko delo

Opis: Temperaturna inverzija je pojav, pri katerem temperatura z višino pada. Intenziteta in pogostost pojava sta največja v hladni polovici leta in v zgodnjih jutranjih urah. Na območjih razgibanega reliefa je inverzija razvita predvsem v predelih konkavnih reliefnih oblik kot posledica zadrževanja hladnega zraka, ki doteka iz pobočij. Temperaturna inverzija na območju Pohorja se najpogosteje in najintenzivneje pojavlja v zahodnem delu, kjer je Slovenjgraška kotlina. V preostalih delih je prav tako pogosta, le manj izrazita. V času pred vzidom Sonca se največji pozitivni temperaturni gradienti kažejo v plasti zraka na nadmorski višini do 450 metrov. Zgornja meja inverzije se pojavlja na nadmorski višini 800 do 850 metrov. Po vzidu Sonca se zgornja meja zniža za približno 50 metrov; prav tako se zmanjšuje intenzivnost. Tekom dopoldneva in popoldneva je inverzija razpadla in se po 20. uri ponovno formirala. Primerjava severne in južne strani Pohorja je pokazala, da so v najnižji merjeni plasti, tj. med nadmorsko višino 350 do 550 metrov, pozitivni temperaturni gradienti na severni strani nekoliko večji. Najpogosteje se pojavljajo gradienti med 0 in 0.5 °C/100 m, medtem ko tisti nad 5 °C/100 m nastopijo le malokrat. Temperaturna inverzija je najbolj izrazita v anticiklonalnem vremenskem tipu. Izkazalo se je, da se v teh situacijah najvišje temperature pojavljajo na nadmorski višini med 750 in 850 metrov. V ciklonalnem in advektivnem vremenskem tipu je inverzija slabo razvita ali pa se ne pojavlja. Intenziteta inverzije se je od decembra proti aprilu zmanjševala.
Ključne besede: Temperaturna inverzija, temperaturni gradient, Pohorje, vremenski tip, temperaturne razlike, veter, oblačnost.
Objavljeno: 12.12.2014; Ogledov: 1627; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (4,46 MB)

8.
Diofantski vidiki Steinerjevega porizma
Nejc Barovič, 2014, magistrsko delo

Opis: Na začetku magistrskega dela je predstavljena preslikava inverzija na krožnici z njenimi najpomembnejšimi lastnostmi. Vpeljana sta tudi pojma notranje in zunanje podobnostno središče dveh krožnic ter natančno je razložena povezava s podobnostno preslikavo. Drugo poglavje je namenjeno Steinerjevemu porizmu. Prikazani so trije načini konstrukcije prve Steinerjeve krožnice, konstrukcija Steinerjeve verige z uporabo inverzije in brez njene uporabe ter dokaz Steinerjevega porizma. Nato sta izpeljani Steinerjeva formula in posplošena Steinerjeva formula. S formulama dobimo potrebne in zadostne pogoje za sklenitev Steinerjeve verige v enem oziroma v m obhodih. V četrtem poglavju so obravnavane diofantske Steinerjeve trojke. Dokazano je, da je sklenjena Steinerjeva veriga v enem obhodu pri diofantskih Steinerjevih trojkah lahko le dolžine 3, 4 ali 6. Za vsakega od teh primerov je izpeljana in rešena diofantska enačba. Dokazano je tudi, da odprava omejitve, da se mora veriga skleniti že po prvem obhodu, ne prinese nobenih novih rešitev: če se veriga sklene po m obhodih, se je sklenila že po prvem obhodu. Zadnji del je posvečen polmerom krožnic v verigi. Ti se seveda spreminjajo glede na začetne podatke. Dokazano je, da lahko vhodne parametre izberemo tako, da so tudi vsi polmeri krožnic v verigi naravni.
Ključne besede: inverzija, podobnostno središče dveh krožnic, Steinerjeva veriga, Steinerjev porizem, Steinerjeva formula, diofantske Steinerjeve trojke, polmeri Steinerjevih krožnic
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 1308; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

9.
Topoklimatske značilnosti in raba tal v Radgonsko-Kapelskih goricah
Tadej Marinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Radgonsko-Kapelske gorice so ena najbolj individualiziranih pokrajin v Sloveniji. Območje je lokalno in klimatsko gledano zelo zanimivo, kar se kaže predvsem v pojavu termalnega pasu, ki je posledica temperaturnega obrata. Zaradi posebnih topoklimatskih značilnosti imajo Radgonsko-Kapelske gorice tipično vertikalno razmestitev rabe tal, pri kateri je s svojo dolgoletno tradicijo najpomembnejše vinogradništvo. Gričevje Radgonsko-Kapelskih goric ima, v nasprotju z nižinama Radenskega polja in Ščavniške doline, ugodnejše klimatske razmere, ki ugodno vplivajo na posebne oblike rabe tal. Tako ima Kapela v nasprotju z Radenci predvsem v zimskih in spomladanskih mesecih višje srednje letne in mesečne temperature zraka, ki ugodno vplivajo na rast in razvoj zahtevnejših kulturnih rastlin, med katerimi je najpomembnejša vinska trta. Temperaturni obrat, ki se pogosteje pojavlja v hladni polovici leta, je na obravnavanem območju največji in najizrazitejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Termalni pas, ki je posledica temperaturnega obrata, je prav tako največji in najintenzivnejši v anticiklonalnem vremenskem tipu (A1), najmanjši in najmanj intenziven pa ob ciklonalnem vremenskem tipu (C). Oba temperaturna pojava v veliki meri vplivata na razmestitev rabe tal. V nižini se tako pojavljajo njive in travniki, na pobočjih in slemenih v višjih relativnih višinah, kjer so topoklimatski dejavniki ugodnejši, pa prevladujejo vinogradi. Gozd se pojavlja predvsem na osojnih in strmejših površinah, kjer so topoklimatski pogoji slabši.
Ključne besede: temperaturni obrat, inverzija, termalni pas, topoklimatski dejavniki, temperaturne razlike med vznožjem in pobočjem, temperaturne razlike med vznožjem in slemenom, vremenski tipi, temperaturno polje, temperaturno višinski profil, raba tal, relativna višina, naklon, ekspozicija, globalno sončno obsevanje, tip prsti.
Objavljeno: 18.06.2012; Ogledov: 2730; Prenosov: 175
.pdf Celotno besedilo (11,48 MB)

10.
IZREK O SEDMIH KROŽNICAH
Brigita Oglajner, 2010, diplomsko delo

Opis: V prvem delu diplomskega dela smo formulirali osnovno verzijo izreka o sedmih krožnicah in na kratko opisali sorodne različice le-tega. Nato smo se v drugem in tretjem delu poglobili v dva bistveno zelo različna dokaza. Rabinowitzev dokaz ima za osnovo Cevov izrek, Cundyjev dokaz pa temelji na uporabi kompleksnih števil.
Ključne besede: Cevov izrek, konkurentnost daljic, inverzija, kompleksna števila v geometriji.
Objavljeno: 13.05.2010; Ogledov: 2322; Prenosov: 120
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici