1. Transpiracija in alelopatski potencial sončnih in senčnih rastlin indijskega jagodnjaka (Potentilla indica (Andrews) Th.Wolf) : magistrsko deloAnamari Draškovič, 2024, magistrsko delo Opis: V sklopu magistrske naloge smo preučevali razlike v prevodnosti listnih rež in alelopatski potencial indijskega jagodnjaka (Potentilla indica (Andrews) Th.Wolf) med sončnimi in senčnimi rastlinami. Na izbranem rastišču indijskega jagodnjaka smo skozi daljše časovno obdobje s porometrom spremljali prevodnost listnih rež. Za testiranje alelopatskega potenciala indijskega jagodnjaka smo izbrali test kalitve s semeni vrtne kreše (Lepidium sativum L.). Slednje smo za 4 dni izpostavili različnim koncentracijam vodnih izvlečkov sončnih in senčnih listov (0,1 %, 1 %, 5 %, 10 %). Na podlagi deleža vzkaljenih semen in rasti radikule in hipokotila smo ugotovili, da vodni izvlečki listov indijskega jagodnjaka močno vplivajo na kalitev semen, medtem ko na rast vrtne kreše nimajo takšnega vpliva. Z naraščanjem koncentracije vodnih izvlečkov listov indijskega jagodnjaka se je delež vzkaljenih semen zmanjševal. Razlike v alelopatskem potencialu sončnih in senčnih rastlin niso bile tako očitne kot smo pričakovali. Smo pa opazili sezonsko nihanje alelopatskega potenciala. Ugotovili smo, da je ta bil najnižji v času, ko so bili prisotni plodovi. Razlike med sončnimi in senčnimi rastlinami pa so bile bolj opazne pri merjenju prevodnosti listnih rež. Ta je bila skozi celotno raziskavo višja pri sončnih rastlinah. Ugotovili smo tudi, da prevodnost listnih rež pada z naraščajočo temperaturo in svetlobnim sevanjem ter narašča s povečevanjem vlage tal.
Ključne besede: indijski jagodnjak, prevodnost listnih rež, alelopatija, tujerodne invazivne vrste, porometrija
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 41; Prenosov: 8
 Celotno besedilo (3,96 MB) |
2. Potencialni alelopatski učinki listnih izvlečkov invazivnih tujerodnih rastlin na rast izbranih ruderalnih vrstNuša Kumin, 2021, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu smo raziskovali vpliv vodnih izvlečkov navadne barvilnice (Phytolacca americana L.), japonskega dresnika (Fallopia japonica Houtt.) in peterolistne vinike (Parthenocissus quinquefolia Planch) na kalice sivozelenega muhviča (Setaria pumila L.). Preučevali smo, ali izvlečki iz različno starih listov zavirajo rast sivozelenega muhviča, in ali se koncentracije barvil v listih invazivnih rastlin glede na starost listov (mlajši in starejši) razlikujejo. Po štiritedenskem zalivanju kalic muhviča, ostriženih na enotno višino, z 0,1, 1 in 10 % koncentriranimi vodnimi izvlečki zgoraj naštetih invazivk, smo kalicam izmerili dolžino prirasta in dolžino korenine, prav tako pa smo določili suho in svežo maso vseh kalic po posameznih tretmajih. Ugotovili smo, da so najnižje povprečne vrednosti velikosti kalic in dolžin korenin bile dosežene vedno pri izvlečkih navadne barvilnice ne glede na starost listov; variirala je samo koncentracija izvlečka, pri kateri smo dosegli najnižje povprečne vrednosti.
Ključne besede: alelopatija, tujerodne invazivne vrste, sivozeleni muhvič (Setaria pumila L.), navadna barvilnica (Phytolacca americana L.), japonski dresnik (Fallopia japonica Houtt.), peterolistna vinika (Parthenocissus quinquefolia Planch)
Objavljeno v DKUM: 09.08.2021; Ogledov: 1381; Prenosov: 101
Celotno besedilo (2,60 MB) |
3. Popis in ocena velikosti populacije signalnega raka (Pacifastacus leniusculus, Astacidae, Decapoda) v reki Dravi med HE Vuhred in HE OžbaltJernej Košir, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi smo proučili populacijo signalnega raka (Pacifastacus leniusculus) v reki Dravi na območju med hidroelektrarnama Vuhred in Ožbalt. Na tem območju smo preverili prisotnost signalnega raka ocenili relativno gostoto populacije.
Uporabili smo 355 osebkov signalnega raka, ki smo jih odlovili z vršami v štirih zaporednih nočeh. Za odlov smo pridobili dovoljenje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano št. 3420-12/2018/5 in dopolnilno dovoljenje št. 3420-12/2018/7. Analizirali smo razlike med spoloma (spolni dimorfizem), poškodovanost in prisotnost (relativno gostoto) glede na substrat in hitrost vodnega toka. Morfometrične meritve smo izvedli s kljunastim merilom, statistične analize pa smo izvedli z ustreznimi statističnimi testi.
Ugotovili smo, da je signalni rak prisoten na celotnem odseku reke Drave med hidroelektrarno Vuhred in hidroelektrarno Ožbalt, saj smo ga odlovili na vseh mikrolokacijah. Povprečna relativna gostota, določena z ulovom na enoto ribolovnega napora, je 4,7 signalnih rakov/ribolovno noč in je močno povezana s hitrostjo vodnega toka in substratom. Relativna gostota signalnih rakov upada z manjšanjem hitrosti vodnega toka in z oddaljevanjem od hidroelektrarne Vuhred, z naraščanjem velikosti substrata se relativna gostota populacije zvišuje. Populacije dosegajo najvišje relativne gostote na substratu kamnometa, najnižje pa na substratu peska.
Zaznali smo statistično značilen spolni dimorfizem v velikosti in širini glavoprsja in levih ter desnih škarij. V povprečju je poškodovanih 45,6 % vseh rakov. Največkrat poškodovani deli telesa so noge, sledijo škarje. Razlik pri vrstah poškodovanosti med spoloma nismo zaznali, prav tako ni razlik pri vrstah poškodovanosti glede na mikrolokacije, razlikuje se delež poškodovanih med mikrolokacijami. Vpliva številčnosti oziroma relativne gostote na poškodovanost rakov nismo potrdili.
Ključne besede: Pacifastacus leniusculus, invazivne tujerodne vrste, reka Drava, relativna gostota
Objavljeno v DKUM: 25.11.2020; Ogledov: 1419; Prenosov: 77
Celotno besedilo (2,70 MB) |
4. Odnos do nutrij (myocastor coypus) in znanje o njihBojana Kuronja, 2020, magistrsko delo Opis: Invazivne tujerodne vrste so zaznan globalni problem zaradi številnih negativnih vplivov, ki jih imajo na ekosisteme ter številne dejavnosti človeka. V naši raziskavi smo se osredotočili na nutrijo (Myocaster coypus), tujerodno invazivno vrsto, ki se uspešno širi po Sloveniji. Namen raziskave je bil ugotoviti obstoječe znanje ter mnenja prebivalcev Slovenije s ciljem, da bi ta spoznanja vgradili v gospodarjenje s to vrsto. V ta namen smo izdelali spletni vprašalnik, ki je vključeval naslednje sklope: a) neposredne izkušnje z nutrijo; b) mnenje o (ne)sprejemljivosti ukrepov za upravljanje z nutrijami v naravnem in urbanem okolju; c) mnenje o nutrijah in upravljanju z njimi v naravnem in urbanem okolju; d) obstoječe znanje o nutrijah in e) viri informacij, od katerih so anketirani dobili največ podatkov o nutriji. V celoti je anketni vprašalnik izpolnilo 464 ljudi iz celotne Slovenije. Ugotavljamo, sledeče: a) vse vedenje o nutriji so pridobili iz medijev; b) za upravljanje z nutrijami se zdijo najbolj sprejemljivi ukrepi: ulov nutrije, nato sterilizacija in izpustitev nazaj v naravo; c) tujerodne vrste so enako pomembne kot avtohtone ter da so z znanstvenega vidika bolj zanimive ter d) obstoječe znanje anketirancev o nutrijah je dobro.
Na osnovi analize pridobljenih mnenj ugotavljamo, da bi za sprejemljive ukrepe lahko obveljali tisti, ki ne bi vključevali usmrtitev živali, morali pa bi biti pospremljeni z ustreznim izobraževanjem in obveščanjem prebivalstva o potrebnosti teh ukrepov.
Ključne besede: invazivne tujerodne vrste, odnos, znanje, ukrepi, biodiverziteta
Objavljeno v DKUM: 13.08.2020; Ogledov: 1555; Prenosov: 128
Celotno besedilo (1,17 MB) |
5. Določanje vsebnosti rastlinskim hormonom podobnih substanc v japonskem dresniku (fallopia japonica) in kanadski zlati rozgi (solidago canadensis) s pomočjo biotestov (triticum test in avena test)Larisa Gorenjak, 2019, magistrsko delo Opis: Japonski dresnik (Fallopia japonica) in kanadska zlata rozga (Solidago canadensis) sta v Sloveniji pogosti invazivni tujerodni vrsti. V naši raziskavi smo poskušali z biotesti na rastlinske hormonom podobne substance določiti hormonski status obeh vrst. Biotesti so enostavna, cenovno ugodna metoda za določanje rastlinskih hormonov in njim sorodnih substanc. Uporabili smo Avena (ovseni) biotest za avksinom podobne substance in Triticum (pšenični) biotest za citokininom podobne substance. V proučevanih rastlinah smo v različnih stadijih rasti našli med 17 μg in 332 μg avksinov na gram suhe mase rastlin, tako v sušenem kot v liofiliziranem rastlinskem materialu. Citokininov z uporabljenimi biotesti nismo zaznali. Liofiliziran material je v primerjavi s sušenim vseboval nekoliko več rastlinskim hormonom podobnih substanc.
Ključne besede: invazivne tujerodne vrste, rastlinski hormoni, avksini, biotest, japonski dresnik, kanadska zlata rozga, Avena test, Triticum test
Objavljeno v DKUM: 30.08.2019; Ogledov: 2247; Prenosov: 168
Celotno besedilo (1,49 MB) |
6. Učinek revitalizacijskih posegov na obrežno vegetacijo na primeru mrtvice Petišovsko jezero/ Csiko legelo, PrekmurjeValentina Pernat, 2019, magistrsko delo Opis: Mrtvice predstavljajo enega glavnih naravnih vodnih habitatov za mnoge rastlinske in živalske vrste, a v zadnjih desetletjih močno izginjajo, zato je strategija njihovega ohranjanja izjemnega pomena. Naša raziskava se je navezala na opravljeno študijo obnove izbrane mrtvice Csiko Legelo na območju JV Prekmurja (Wetman, 2011–2015).
V letih 2014–2016 smo na območju reke Mure v Sloveniji, natančneje na mrtvici Csiko Legelo (Petišovsko jezero), izvedli popise vodne in obrežne vegetacije. Primerjali smo floristične popise pred (leto 2011) in po posegih (leta 2014–2016) ter s tem ugotovili trend širjenja sukcesije glede na življenjske oblike taksonov. Vzorčenja smo izvedli v treh sezonah v štirih popisnih terminih, največ vrst smo zabeležili ob tretjem vzorčenju (N=53) in najmanj vrst pri prvem vzorčenju (N=25). Skupno smo na izbranem odseku mrtvice Csiko Legelo popisali 61 različnih rastlinskih vrst. Prav tako smo ugotavljali prisotnost tujerodnih in invazivnih vrst glede na sezono ter vrst z Rdečega seznama ogroženih praprotnic in semenk. V drugi sezoni, natančneje pri tretjem vzorčenju (avgust, 2015), je bilo največ ogroženih vrst (16), v tretji sezoni oz. pri četrtem vzorčenju (september, 2016) pa najmanj (4). Od življenjskih oblik so v vseh sezonah prevladovale zelnate trajnice – hemikriptofiti (37,7 %), najmanjši delež so predstavljali grmički in polgrmički – hamefiti (0,01 %).
Najvišjo abundanco (1) v vseh popisnih sezonah so izkazovale trpotčasti porečnik (Alisma plantago-aquatica), navadna krvenka (Lythrum salicaria), navadni trst (Phragmites australis), vodni sovec (Oenanthe aquatica) in paostrični šaš (Carex pseudocyperus). Izmed redkih in ogroženih vrst so se v popisih največkrat pojavile kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus), vodni sovec (Oenanthe aquatica), trožilnata vodna leča (Lemna trisulca), prava potočarka (Rorippa amphibia), najmanjkrat pa zlatorumena kislica (Rumex maritimus) in beli lokvanj (Nymphaea alba).
Opravili smo tudi DCA analize za vse vrste in posebej za 4 izbrane vrste (Oenanthe aquatica, Butomus umbellatus, Typha latifolia, Phragmites australis). Po tej analizi smo opazili, da na izbranem odseku mrtvice poteka sukcesija v treh opaznejših fazah. Najprej so se pojavile enoletne amfibijske vrste, npr. vodni sovec (Oenanthe aquatica), prava potočarka (Rorippa amphibia), črnordeča ostrica (Cyperus fuscus), nato trajnice, kot so širokolistni rogoz (Typha latifolia), ozkolistni rogoz (Typha angustifolia), kobulasta vodoljuba (Butomus umbellatus) in navadni trst (Phragmites australis). Kasneje smo opazili že otočkasto naselitev šašev in poselitev nekaterih tujerodnih vrst, kot so žlezava nedotika (Impatiens glandulifera), pravi kolmež (Acorus calamus), tridelni mrkač (Bidens tripartita) in žvrklja (Ambrosia artemisiifolia).
Zaključimo lahko, da se že v zelo kratkem času po mehanskih posegih na mrtvici dokaj hitro naselijo pionirske vrste in enoletnice, značilne za zamuljena, prehodna tla, med katerimi sta posebej izstopala Oenanthe aquatica in Rorippa amphibia. To pomeni, da so skrbno načrtovani posegi v prostor ne samo pozitivni, ampak v določenem vidiku celo nujni, v kolikor želimo dolgoročno ohraniti vitalnost mrtvic.
Ključne besede: mrtvica, revitalizacija, flora in vegetacija, habitatni tipi, tujerodne invazivne vrste, redke in ogrožene vrste, življenjska oblika rastlin, sukcesijske faze
Objavljeno v DKUM: 19.02.2019; Ogledov: 1916; Prenosov: 115
Celotno besedilo (2,28 MB) |
7. Urbana flora Maribora na levem bregu Drave s poudarkom na tujerodnih vrstahTadeja Azola, 2018, magistrsko delo Opis: Mestno središče in njegova periferija se razlikujeta po vrstni pestrosti rastlinstva. Vzrok za to, so velikokrat pogoste antropogene motenje (veliko migracij in posegov v okolje). V magistrski nalogi smo v ta namen popisali celotno floro mestnega središča Maribor in njegovo periferijo na levem bregu Drave. Popisno območje je vključevalo 27 popisnih polj, ki so predstavljeni kot heksagoni.
Rezultati raziskanega dela vključujejo seznam rastlinskih vrst in statistično analizo določenih parametrov: skupno število vrst na celotno raziskano območje, abundanco posamezne vrste, življenjska doba, življenjska oblika, geoelement, habitat, ogroženost rastlinskih vrst in ruderalnost ter predstavitev invazivnih tujerodnih vrst v mestnem središču in na njegovi periferiji.
Na raziskanem območju je bilo popisanih 512 rastlinskih vrst, od tega 42 tujerodnih vrst in 11 vrst, ki so uvrščene na Rdeči seznam praprotnic in semenk RS. Predstavljene analize kažejo, da po življenjski dobi prevladujejo zelnate trajnice (47,5 %), po življenjski obliki hemikriptofiti (42,2 %) in po horološkem spektru evrazijski geoelement (34 %). Več rastlinskih vrst smo popisali v urbanih površinah (28,9 %), nato sledi kombinacija različnih habitatov z 27,5 % deležem ter habitat zelene negozdne površine (26,4 %). Najmanj rastlinskih vrst smo popisali v gozdnih površinah (17,2 %). Mestno središče Maribora se v vrstni sestavi razlikuje od svoje okolice saj izkazuje nižjo vrstno pestrost samoniklih rastlinskih vrst (v povprečju 82 vrst na heksagon), medtem ko mestna periferija izkazuje v povprečju 129 rastlinskih vrst na heksagon. Prav tako je v mestnem središču povečan delež tujerodnih vrst (3,4 %) medtem ko na periferiji znaša 1,5 %, kar nam pove, da je ta delež tujerodnih vrst v samem središču mesta Maribor večji, kot v njeni okolici.
Ključne besede: Flora mestne periferije, horološki spekter, Maribor, spekter življenjskih oblik, invazivne tujerodne rastlinske vrste, urbana flora, življenjska doba.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 1584; Prenosov: 128
Celotno besedilo (3,34 MB) |
8. Znanje in odnos do invazivnih tujerodnih vrst živaliUrška Bezjak, 2017, magistrsko delo Opis: Invazivne tujerodne vrste so vedno bolj pereč problem sodobnega sveta. V magistrskem delu smo se osredotočili na živali. Raziskovali smo, kakšna sta znanje in odnos do invazivnih tujerodnih vrst živali. Proučili smo različne odnose do živali po Kellertu in na podlagi tega izdelali spletni vprašalnik, ki ga je v celoti izpolnilo 361 ljudi.
Ključne besede: invazivne tujerodne vrste živali, znanje, odnosi, biotska invazija, biodiverziteta, domorodne vrste, širjenje, vplivi, ravnanje
Objavljeno v DKUM: 14.11.2017; Ogledov: 3960; Prenosov: 239
Celotno besedilo (1,81 MB) |
