2.
Poznosezonska bera pri domači čebeli (Apis mellifera) in pri čmrljih (Bombus)Tadej Törnar, 2015, diplomsko delo
Opis: Najpogostejši opraševalci žužkocvetnih rastlin so domače čebele (Apis mellifera), ki jih navadno gojimo v panjih. Zelo pomembni in ogroženi opraševalci žužkocvetnih rastlin so tudi čmrlji (Bombus). Čebele in čmrlji skozi leto nabirajo nektar, pelod ter nekatere rastlinske izločke, ki vsebujejo sladkorje, kot hrano za odrasle osebke kot tudi za zarod ter za preživetje celotne čebelje kolonije v dolgotrajnejših zimskih obdobjih. Vsak med nima hranilne vrednosti oz. je za čebele kot hrana včasih nedostopen. Naravni med lahko pod določenimi pogoji kristalizira, nekatere vrste prej, druge pozneje in ga v taki obliki čebele ne morejo zaužiti. Tako lahko čebele pozimi stradajo, kljub obilici nabranih zalog hrane. Zato je za obstoj čebelje kolonije izjemnega pomena kakšen tip medičine čebele delavke naberejo v pozni vegetacijski sezoni.
V pozni vegetacijski sezoni opraševalci nimajo veliko možnosti za nabiranje zimske zaloge hrane. Zato se v tem obdobju čebelarji zanašajo na obilno cvetenje nekaterih rastlinskih vrst, ki pa so z naravovarstvenega vidika lahko zelo problematične. Pri tem imamo v mislih invazivne tujerodne vrste. V poznem letnem času za čebele pomemben vir hrane predstavljajo tudi nekatere kultivirane vrste. Pri poznosezonskih vrstah pa se lahko dogaja, da med takih rastlin hitro kristalizira in je s tem neprimeren za zimsko zalogo hrane čebelam. Mnoge invazivne vrste, kot sta žlezava nedotika in orjaška zlata rozga, izrazito siromašita biodiverziteto tako na ravni flore kot tudi habitatov. Ker pa gre za pomemben vir hrane za čebele in čmrlje, želimo v tej nalogi ugotoviti, katero rastlinsko vrsto čebele in čmrlji v poznem jesenskem času najpogosteje obiskujejo. Prav tako nas je zanimalo, ali čebele in čmrlji raje nabirajo hrano na gozdnih ali na odprtih površinah. Popisi čebel in čmrljev so se izvajali na štirih različnih lokalitetah ob treh različnih dnevnih časih (dopoldne, opoldne in popoldne). Ker so tudi čmrlji pomembni opraševalci v našem okolju, smo v našo študijo vključili tudi te vrste. Evidentiranih je bilo sedem vrst čmrljev na območju popisov, ki smo jih v tej študiji tudi podrobneje predstavili.
Ključne besede: domača čebela, Apis mellifera, čmrlji, Bombus, orjaška zlata rozga, žlezava nedotika, ajda, bršljan, opraševalci, med, poznosezonska bera, invazivne tujerodne rastline
Objavljeno v DKUM: 21.04.2015; Ogledov: 1760; Prenosov: 203
Celotno besedilo (3,15 MB)
