| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 2 / 2
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Ocena stopnje škodljivosti in razširjenosti tujerodnih rastlinskih vrst v kmetijski pridelavi Slovenije za obdobje 2000-2022
Mario Lešnik, Andrej Paušič, 2024

Opis: V obdobju 2000-2022 smo izvajali spremljanje kmetijskih površin in nekaterih ob agrarnih habitatov po vsem ozemlju Slovenije glede pojavnosti tujerodnih invazivnih rastlin. Tujerodne rastline smo evidentirali in podali ocene o velikosti populacij. Hkrati smo izvedli oceno škodljivosti invazivnih rastlin za kmetijsko pridelavo. Obravnavali smo invazivne rastlinske vrste, ki jih pogosto omenjajo v mednarodno priznanih bazah invazivnih v geografskih območjih, ki so nam primerljiva po klimatskih in pedoloških značilnostih in po značilnostih kmetijskih pridelovalnih sistemov. V uvodu je predstavljena metodologija ocenjevanja škodljivosti vrst. Za večino vrst je škodljivost možno precej realno oceniti. Velika neznanka so klimatske spremembe, predvsem minimalne zimske temperature, ki odločajo o dolgoročnem ohranjanju tujerodnih večletnih rastlin. Med njimi je veliko takšnih, ki preraščajo vegetacijo, če uspejo preživeti zimo predstavljajo nevarne invazivke z ekosistemsko škodljivostjo. Pomembno vlogo bo imela tudi dostopnost herbicidov. Če se bo zmanjšala, bodo nekatere nove vrste pridobile na pomenu, ker jih ne bomo mogli učinkovito kemično zatirati. Vse več vrst je ekološko problematičnih tudi zato, ker so vmesni gostitelji novih tujerodnih povzročiteljev bolezni in škodljivcev, ki ogrožajo gojene rastline.
Ključne besede: alohtone vrste, škodljivost, kmetijstvo, Slovenija, invazivne rastlinske vrste
Objavljeno v DKUM: 06.05.2024; Ogledov: 332; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (15,82 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

2.
Urbana flora Maribora na levem bregu Drave s poudarkom na tujerodnih vrstah
Tadeja Azola, 2018, magistrsko delo

Opis: Mestno središče in njegova periferija se razlikujeta po vrstni pestrosti rastlinstva. Vzrok za to, so velikokrat pogoste antropogene motenje (veliko migracij in posegov v okolje). V magistrski nalogi smo v ta namen popisali celotno floro mestnega središča Maribor in njegovo periferijo na levem bregu Drave. Popisno območje je vključevalo 27 popisnih polj, ki so predstavljeni kot heksagoni. Rezultati raziskanega dela vključujejo seznam rastlinskih vrst in statistično analizo določenih parametrov: skupno število vrst na celotno raziskano območje, abundanco posamezne vrste, življenjska doba, življenjska oblika, geoelement, habitat, ogroženost rastlinskih vrst in ruderalnost ter predstavitev invazivnih tujerodnih vrst v mestnem središču in na njegovi periferiji. Na raziskanem območju je bilo popisanih 512 rastlinskih vrst, od tega 42 tujerodnih vrst in 11 vrst, ki so uvrščene na Rdeči seznam praprotnic in semenk RS. Predstavljene analize kažejo, da po življenjski dobi prevladujejo zelnate trajnice (47,5 %), po življenjski obliki hemikriptofiti (42,2 %) in po horološkem spektru evrazijski geoelement (34 %). Več rastlinskih vrst smo popisali v urbanih površinah (28,9 %), nato sledi kombinacija različnih habitatov z 27,5 % deležem ter habitat zelene negozdne površine (26,4 %). Najmanj rastlinskih vrst smo popisali v gozdnih površinah (17,2 %). Mestno središče Maribora se v vrstni sestavi razlikuje od svoje okolice saj izkazuje nižjo vrstno pestrost samoniklih rastlinskih vrst (v povprečju 82 vrst na heksagon), medtem ko mestna periferija izkazuje v povprečju 129 rastlinskih vrst na heksagon. Prav tako je v mestnem središču povečan delež tujerodnih vrst (3,4 %) medtem ko na periferiji znaša 1,5 %, kar nam pove, da je ta delež tujerodnih vrst v samem središču mesta Maribor večji, kot v njeni okolici.
Ključne besede: Flora mestne periferije, horološki spekter, Maribor, spekter življenjskih oblik, invazivne tujerodne rastlinske vrste, urbana flora, življenjska doba.
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 1584; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (3,34 MB)

Iskanje izvedeno v 0.06 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici