| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 15
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
PRAVICE DELOVNIH INVALIDOV
Gabriela Firšt, 2016, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljene pravice delovnih invalidov, ki predstavljajo najštevilčnejšo skupino med invalidi. V Sloveniji nimamo enotnega zakona, ki bi podal definicijo invalida, temveč je teh več. Status delovnega invalida pa imajo le tisti, ki pridobijo katero od pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kljub temu, da zavarovanec uveljavlja pravice pri zavodu za invalidsko in pokojninsko zavarovanje, je obveznost za uresničitev nekaterih od njih na strani delodajalca. Delovne invalide razvrščamo v različne kategorije invalidnosti, odvisno od tega kako težke posledice je invalidnost pustila pri zavarovancu. V kolikor postane zavarovanec popolnoma nezmožen za delo, mu pripada pravica do invalidske pokojnine, s katero se mu želi omogočiti čim boljše življenje. V primeru zmožnosti za delo, pa se poskuša delovnemu invalidu omogočiti čim večjo dejavnost na trgu dela v skladu z njegovo preostalo delovno zmožnostjo. Namen diplomske naloge je tudi predstaviti položaj delovnega invalida v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi ter vloga delodajalca pri pravicah delovnih invalidov. Invalidi se le stežka uveljavljajo na trgu dela, saj se jim delodajalci pogosto želijo izogniti zaradi obveznosti, ki jih s sabo prinaša zaposlitev invalida. Zato je še toliko bolj pomembno, da se pravice invalidov spoštujejo ter se jim s tem omogoči, da ne občutijo neenakosti in se lažje vključijo na trg dela.
Ključne besede: Invalid, delovni invalid, pravice invalidov, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, socialna varnost
Objavljeno: 16.09.2016; Ogledov: 1585; Prenosov: 198
.pdf Celotno besedilo (665,66 KB)

2.
ALI SISTEM INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA V RS ZAGOTAVLJA USTREZNO SOCIALNO VARNOST VSEM DELOVNIM INVALIDOM?
Mitja Žiher, 2016, magistrsko delo

Opis: Sistem invalidskega zavarovanja v Republiki Sloveniji je v skladu z Ustavo RS del sistema socialne varnosti in je eden ključnih podsistemov, ki zagotavlja socialno varnost oseb, ki so bile oziroma so na podlagi vplačanih prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje vključene v pokojninski sistem. Temeljni namen magistrske naloge je v proučitvi, ali sistem invalidskega zavarovanja zagotavlja ustrezno socialno varnost vsem delovnim invalidom, pri čemer je poudarek na analiziranju ustavnega načela enakosti pred zakonom. Status delovnega invalida imajo le zavarovanci pri katerih je ugotovljena invalidnost in so pridobili katero od pravic iz invalidskega zavarovanja. Pri tem je posebej obravnavan postopek ugotavljanja invalidnosti, ki je podlaga za pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja, v okviru katerega je izpostavljena neenaka obravnave zavarovancev, ki so vključeni v zavarovanje na podlagi poklica, ki ga opravljajo, v primerjavi z ostalimi zavarovanci. Prav tako je posebej obravnavana enaka oziroma neenaka obravnava zavarovancev pri uveljavljanju pravic iz invalidskega zavarovanja, torej v postopku, kjer se ugotavljajo pogoji za pridobitev in odmero pravic. Magistrska naloga nadalje analizira inštitut pravice do poklicne rehabilitacije, ki bi naj zaradi zagotavljanja in varovanja zaposlitve delovnih invalidov od uveljavitve ZPIZ-1 postala na zakonski ravni temeljna pravica delovnega invalida, vendar v praksi še vedno ni zaživela. V magistrski nalogi so analizirane temeljne značilnosti sistema invalidskega zavarovanja v Nemčiji, prav tako pa so predstavljeni predlogi za spremembe invalidskega zavarovanje v prihodnji ureditvi.
Ključne besede: invalidsko zavarovanje, zavarovanec, invalidnost, delovni invalid, pravice iz invalidskega zavarovanja, nadomestila iz invalidskega zavarovanja, poklicna rehabilitacija.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 863; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

3.
Prispevki za socialno varnost pri čezmejnem opravljanju dela
Tanja Magister, 2016, magistrsko delo

Opis: Dohodki posameznikov v Sloveniji so precej obremenjeni s prispevki za socialno varnost v primerjavi z nekaterimi drugimi državami. Pri čezmejnem opravljanju dela pa so posamezniki z vidika prispevkov za socialno varnost lahko v bistveno boljšem ali pa tudi bistveno slabšem položaju. Slovenska zakonodaja za napotene delavce na primer predpisuje izvzetje dela plače za delo v tujini iz osnove za obračun prispevkov za socialno varnost, v kolikor pa se posameznik vključi v socialno zavarovanje v tujini, je obremenitev delavca s prispevki za socialno varnost vsaj v večini evropskih držav nižja. Problem se pojavlja predvsem takrat, ko je posameznik predmet dvojnih prispevkov za socialno varnost (npr., ko je zaposlen in vključen v sistem socialnega zavarovanja v tujini, v Sloveniji pa je prostovoljno vključen v sistem obveznega zavarovanja, ter ko je zaposlen in vključen v sistem socialne varnosti v Sloveniji, medtem ko obstaja obveznost plačila prispevkov za socialno varnost tudi v drugi državi, kjer se delo (deloma) opravlja), kar bistveno zniža njegov neto dohodek. Na obremenitev posameznika dodatno vpliva davčna obravnava prispevkov za socialno varnost, ki se ne priznajo vedno za namene znižanja davčne osnove za odmero dohodnine posameznika. V zvezi s presojanjem ali plačani prispevki znižujejo davčno osnovo posameznika ali ne obstaja kar nekaj nejasnosti, kakor tudi v povezavi s postopki, povezanimi s poročanjem za namene prispevkov za socialno varnost, vključitvijo v zavarovanje, pridobivanjem konvencijskih potrdil itd. Izvajanje mednarodnih aktov s področja koordinacije sistemov socialne varnosti je tudi zaradi tega včasih oteženo, predvsem v primerih atipičnih oblik dela (podjemna pogodba, avtorska pogodba, začasno delo upokojencev itd.), čeprav se vprašanja odpirajo tudi pri čezmejnem opravljanju dela na podlagi pogodbe o zaposlitvi. V zvezi z izvajanjem tozadevne slovenske zakonodaje kakor tudi veljavnih mednarodnih aktov (bilateralnih sporazumov itd.) bi bilo to področje smiselno bolj ustrezno urediti, postopke v zvezi z izvajanjem navedenih predpisov pa poenostaviti in zavezancem tako omogočiti lažje uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih obveznosti.
Ključne besede: prispevki za socialno varnost, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovanje za primer brezposelnosti, zdravstveno zavarovanje, zavarovanje za starševsko varstvo, čezmejno opravljanje dela, napotitev, zaposlitev v več državah
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 995; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (2,37 MB)

4.
Izbirna pravica do poklicne rehabilitacije
Denis Bašić, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Trg dela je v zahtevnih gospodarskih razmerah neizprosen do vseh, izjema niso niti invalidi. Ker invalidne osebe trpijo omejitve in pomanjkanje sposobnosti pri izvajanju določenih delovnih aktivnosti, ki so povsem normalne za zdravega človeka, jim je potrebno na primerne načine zagotoviti vključevanje v delovno okolje. V Sloveniji se osebam na osnovi ustreznega zakona prizna status invalida s pravnomočno odločbo pristojnega organa. Kljub priznanju invalidnosti pa je potrebno zavarovancu omogočiti dostop do dela in ustrezne zaposlitve. S to problematiko se ukvarja Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (ZPIZ) in Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ), ki jo rešujeta z izvajanjem poklicne oziroma zaposlitvene rehabilitacije. Tema diplomskega dela je poklicna rehabilitacija kot temeljna izbirna pravica delovnega invalida iz naslova invalidskega zavarovanja s pomočjo katere se zavarovanec ustrezno zaposli oziroma ponovno vključi v delovno okolje. Ponovna vključitev v primerno delovno okolje pomeni za invalida priznanje in izenačenje pravic z ostalim delovno aktivnim prebivalstvom ter odpravo diskriminacije s katero se venomer sooča. Kljub možnostim, ki jo poklicna rehabilitacija ponuja pa se ugotavlja, da je še vedno nezadostno izkoriščena, zato smo to preverjali v empiričnem delu s pomočjo statističnih analiz podatkov, ki smo jih pridobili iz evidenc ZPIZ in javno razpoložljivih statističnih evidenc. Na osnovi podatkov smo analizirali trajanje postopka priznanja pravice, napovedali prihodnji trend in ugotavljali vpliv demografskih podatkov. S preverjanjem postavljenih hipotez smo ugotovili, da so bili časi trajanja postopkov uveljavljanja izbirne pravice v zadnjem obravnavanem letu krajši kot v predhodnem letu, medtem ko je trend koriščenja pravice v rahlem porastu. Ugotovili smo tudi, da obstajajo znatne demografske razlike med rehabilitanti. Rešitev vidimo v primernejših predstavitvenih programih in boljšem informiranju zavarovancev, kar bi dodatno povečalo zanimanje za poklicno rehabilitacijo.
Ključne besede: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, invalidnost, poklicna rehabilitacija, delovna zmožnost
Objavljeno: 24.12.2015; Ogledov: 1374; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,66 MB)

5.
Pravice iz invalidskega zavarovanja - neskladnost 2. in 3. odstavka 66. člena ZPIZ-1 z Ustavo Republike Slovenije
Primož Bele, 2012, diplomsko delo

Opis: Republika Slovenija je socialna država, kar je navedeno v drugem členu Ustave Republike Slovenije1. Upoštevajoč navedeno, prvi odstavek 50. člena Ustave RS zagotavlja državljanom pravico do socialne varnosti, pod pogoji, ki jih določa zakon. Naveden člen Ustave RS obvezuje državo, da z zakonom uredi obvezna socialna zavarovanja, torej tudi invalidsko zavarovanje. Država je dolžna zagotoviti delovanje invalidskega zavarovanja, kar je storila z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ZPIZ-1. Ustava prepušča zakonodajalcu, da v zakonu določi vsebino in obseg človekovih pravic. Vendar zakonodajalčeva normativna dejavnost ni neomejena. Ko gre za človekove pravice so le-te zaščitene z Ustavo RS. V diplomskem delu je prikazan nedopusten poseg v človekove pravice. ZPIZ-1 namreč nekaterim kategorijam zavarovancev odreka pridobitev pravic iz invalidskega zavarovanja v primeru nastanka invalidnosti III. kategorije, samo zaradi njihovega statusa.
Ključne besede: Ključne besede: socialna varnost, človekove pravice, Ustava RS, invalidsko zavarovanje, III. kategorija invalidnosti, samozaposleni, kmetje, brezposelne osebe, Ustavno sodišče, Mednarodna organizacija dela
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 2380; Prenosov: 695
.pdf Celotno besedilo (714,19 KB)

6.
Vpliv novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju na javnofinančne razmere v Sloveniji
Rasto Ovin, 2010, strokovni članek

Opis: Pokojninsko reformo v Sloveniji narekujejo, podobno kakor v drugih članicah EU, demografske razmere, ki povzročajo pomisleke o medgeneracijskem sporazumu. Ker je Slovenija huje kakor primerljive države v EU občutila finančno in gospodarsko krizo, ima postavitev fiskalno vzdržnega javnega pokojninskega sistema še toliko večji pomen, zahteva pa tudi hitrejše ukrepanje, kakor je bilo prepričanje pred krizo. Značilno za sedanje razmere potekajo na tem področju divergentna gibanja. Po eni strani se nadaljuje približevanje števila upokojencev delovno aktivnemu prebivalstvu, po drugi strani pa se slabšajo razmere na strani proračunskih prihodkov. Seveda zmanjšana gospodarska rast in zaposlenost zmanjšujeta prilive v proračun. To, da moramo dvomiti o nekaterih predpostavkah, na katerih temeljijo ocene o potrebnosti pokojninske reforme, še utrjuje naše prepričanje, da je sprememba pokojninskega sistema nujna. Ekonomska politika jo mora izvesti v zelo neugodnem času. Zato se bo morala bolje posvetiti vzpostavljanju širšega soglasja in stroške posodobitve pokojninskega sistema razdeliti med generacijami čim enakomerneje.
Ključne besede: pokojninsko zavarovanje, invalidsko zavarovanje, zakonodaja, javne finance, reforme, Slovenija
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 883; Prenosov: 49
URL Povezava na celotno besedilo

7.
8.
9.
Pravice zaposlenih v zdravstveni negi s poudarkom na pravicah iz naslova invalidnosti
Simona Križ, 2011, magistrsko delo/naloga

Opis: V magistrskem delu so opisana kostno mišična obolenja, ki so najpogostejši vzrok za nastanek invalidnosti. Zaposlene v zdravstvene negi želimo seznaniti, kaj je invalidnost, invalid, in zelo pomembno za zaposlene, kaj je delovni invalid. Nadalje je opisana razvrstitev zavarovancev v kategorije invalidnosti in katere pravice izhajajo iz invalidskega zavarovanja. Metodologija raziskovanja. Podatki o pravicah zaposlenih v zdravstveni negi s poudarkom na pravicah iz naslova invalidnosti so dobljeni z uporabo delno strukturiranega vprašalnika in kvantitativno metodo raziskovanja, ki je potekala na štirih oddelkih v UKC Maribor, in sicer na Oddelku za pljučne bolezni, Oddelku za nevrološke bolezni, Oddelku za otorinolaringologijo, cervikalno in maksilofacialno kirurgijo in Oddelku za nalezljive bolezni in vročinska stanja. Zaposleni anketiranci v zdravstveni negi so bili iz negovalnih enot in specialističnih ambulant. Rezultati. V sami raziskavi je sodelovalo 146 žensk in 6 moških, se pravi, da v poklicu zdravstvene nege še vedno prevladujejo ženske. Med anketiranimi zaposlenimi v zdravstveni negi so prevladovale medicinske sestre ali zdravstveni tehniki v negovalni enoti, diplomirane medicinske sestre v negovalni enoti, nato diplomirane medicinske sestre v specialistični ambulanti, medicinske sestre ali zdravstveni tehniki v specialistični ambulanti in bolničarji oziroma negovalci. Pridobili smo tudi podatke iz Oddelka za kadrovsko-pravne zadeve, in sicer prevalenco invalidnosti vseh zaposlenih v UKC Maribor za 5-letno obdobje. Sklep. V magistrskem delu smo ugotovili, da je vzrok za nastanek delovne invalidnosti in bolečin v ledvenem delu hrbtenice povezan z dvigovanjem bremen mase nad 10 kilogramov. Zaposleni v zdravstveni negi se premalo zavedamo problematike mišično-skeletnih obolenj in pričenjamo s preventivnimi ukrepi takrat, ko se ta že pojavijo.
Ključne besede: Kostno-mišična obolenja, invalidnost, invalid, delovni invalid, invalidsko zavarovanje, zaposlitvena rehabilitacija, poklicna rehabilitacija.
Objavljeno: 08.12.2011; Ogledov: 2384; Prenosov: 310
.pdf Celotno besedilo (1004,53 KB)

10.
REDNI LETNI RAZGOVORI NA ZAVODU ZA POKOJNINSKO IN INVALIDSKO ZAVAROVANJE REPUBLIKE SLOVENIJE
Nives Turk, 2010, magistrsko delo

Opis: Organizacije v zadnjem obdobju namenjajo vse več pozornosti razvoju človeškega in intelektualnega kapitala, upravljanju delovne uspešnosti in motivaciji zaposlenih. Kadrovska politika postaja zelo pomemben del poslovne politike. Za organizacijo je bistvenega pomena, da ima kadre, ki so strokovno izobraženi in usposobljeni za opravljanje dela, zato mora poskrbeti, da jih ustrezno izobražuje, usposablja in izpopolnjuje, saj bodo le tako zmožni opravljati svoje delo, ki jih od njih zahtevajo zapleteni delovni procesi. Organizacija mora pri razvoju kadrov upoštevati poleg strokovnega tudi osebni razvoj. Letni razgovor je formalni proces, v katerem zaposlenemu zagotovimo povratno informacijo o njegovih dosežkih v preteklem letu, vodstvo pa pridobi informacije o mnenjih, potrebah in razvojnih željah zaposlenih. Glavni namen letnega razgovora ni le v ocenjevanju delovne uspešnosti sodelavcev, ampak je odlično orodje za izboljšanje pretoka informacij, zbiranje podatkov o kadrovskih potencialih, lažje vodenje in določanje osebnih ciljev zaposlenih. Letni razgovor ima močan motivacijski motiv. Daje priložnost odpravi napetosti in težavam posameznika v organizacijski enoti ter ustvarja dober temelj za medsebojno sodelovanje na delovnem mestu. Magistrsko delo z naslovom Redni letni razgovori na Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije je sestavljeno iz teoretičnega in raziskovalnega dela. V teoretičnem delu smo na podlagi domače in tuje literature predstavili kadrovski management, sistem razvoja kadrov, izobraževanje in usposabljanje zaposlenih, kompetence in vodenje s cilji, motivacijo, redne letne razgovore (RLR), komuniciranje in okolje, kjer je potekala raziskava. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije (Zavod, ZPIZ) je redne letne razgovore vpeljal v prakso leta 2006 kot sestavni del projekta Načrtovanje in razvoj kadrov. Z raziskavo, ki je potekala od junija do novembra 2009, smo želeli ugotoviti, kako se izvajajo RLR na ZPIZ, stopnjo zadovoljstva vodij in njihovih sodelavcev z njihovim izvajanjem, mnenje o smiselnosti razgovorov, počutje na razgovoru in medsebojno komunikacijo. Odgovore zbrane na podlagi izpolnjenih anonimnih vprašalnikov smo obdelali in predstavili grafično s programom MS Office Excel 2003. Hipoteze smo testirali s statističnim programom SPSS 10.0 for Windows. Delo smo zaključili s predstavitvijo glavnih ugotovitev raziskave in predlogi izboljšav. Želeli smo, da bi bila pot vodstva do željenih ciljev s skrbno izbranimi ukrepi krajša in zanesljivejša.
Ključne besede: organizacija, zaposleni, razvoj kadrov, kompetence, redni letni razgovor, Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Republike Slovenije.
Objavljeno: 20.12.2010; Ogledov: 2630; Prenosov: 523
.pdf Celotno besedilo (10,39 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici