1. Napovedni dejavniki za zgodnjo ali kasnejšo intubacijo ob sprejemu bolnika na COVID enoto intenzivne terapije (CEIT) z virusno okužbo SARS-COV-2Nuša Hodošček, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Najpomembnejši razlog za hospitalizacijo bolnikov in potrebo po intenzivni negi v primerih bolnikov s koronavirusno boleznijo 2019 je akutna respiratorna odpoved in je na prvem mestu z več kot 85 %. Namen raziskave je bil raziskati vzroke za intubacijo, preučiti vpliv na preživetje in opredeliti kazalnike, ki vplivajo na zgodnjo ali kasnejšo intubacijo bolnikov v Covid enoti intenzivne terapije.
Metode: V raziskavi je bila uporabljena kvantitativna metodologija raziskovanja. Podatke smo pridobili v enem izbranem urgentnem centru in covid intenzivni terapiji v Sloveniji. V raziskavi je sodelovalo 110 bolnikov, ki so bili iz urgentnega centra premeščeni v Covid enoto intenzivne terapije na neinvazivni ventilaciji ali 60 % Venturi maski in bili nato intubirani znotraj 24 ali 48 ur. Podatke smo zajeli v časovnem okviru med septembrom 2020 in novembrom 2021.
Rezultati: Ugotovljeno je bilo, da pri izbranih laboratorijskih parametrih ni velikega nihanja med rezultati, ki bi z zagotovostjo potrdili, da so vplivali na odločitev o času intubacije. Izpostavimo lahko laboratorijski parameter feritin v krvi in D-dimer, ki sta v naši primerjavi odstopala skoraj za 30 %.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je bilo preživetje boljše pri bolnikih, ki so jih intubirali v prvih 48 urah. Bolniki moškega spola in s sladkorno boleznijo so imeli statistično več ur mehanske ventilacije. Pri pregledu tuje literature smo v primerjavi z našimi rezultati ugotovili zelo podobne rezultate, čeprav je v njihovih študijah bil vzorec bolnikov obsežnejši.
Ključne besede: intubacija, intenzivna terapija, COVID-19
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 38
 Celotno besedilo (649,74 KB) |
2. Izkušnje pacientov na mehanski ventilaciji v enoti intenzivne terapijeLea Verdnik, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Mehanska ventilacija je ključna za reševanje življenj pacientov v enotah intenzivne terapije (EIT), vendar pogosto povzroča pomembne psihološke in telesne obremenitve. Celovito razumevanje pacientovih izkušenj je bistveno za izboljšanje njihovega počutja in izidov zdravljenja.
Metode: Za raziskavo smo uporabili deskriptivno metodo za opis značilnosti in rezultatov raziskav ter metode kompilacije, komparacije in sinteze za povzemanje, primerjavo in povezovanje ključnih ugotovitev. V analizo so bile vključene raziskave objavljene med letoma 2014 in 2024. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah SAGE, PubMed in Wiley Online Library ter z ročnim iskanjem. Razvrstili smo jih po hierarhiji dokazov ter z vsebinsko analizo identificirali in kategorizirali glavne teme in podkategorije.
Rezultati: Pacienti na mehanski ventilaciji pogosto doživljajo občutke tesnobe, strahu in nemoči, kar jim dodatno poslabša nezmožnost komunikacije. Empatično zdravstveno osebje in uporaba komunikacijskih pripomočkov prispevata k izboljšanju njihovega počutja. Med pogostimi fizičnimi težavami so bolečina, občutek zadušitve in omejena mobilnost. Raven in trajanje sedacije močno vplivata na psihološko stanje pacientov; prekomerna ali nezadostna sedacija pogosto vodita v negativne posledice.
Razprava in zaključek: Izkušnje pacientov na mehanski ventilaciji poudarjajo potrebo po personaliziranem pristopu v oskrbi, ki vključuje izboljšanje komunikacije, optimalno upravljanje sedacije ter vključitev svojcev. Zmanjšanje stresa in nelagodja lahko pomembno izboljša psihofizično stanje pacientov ter pospeši njihovo okrevanje. Pomembno je razvijati celostne pristope, ki se osredotočajo na čustvene in telesne potrebe pacientov poleg tehnološke podpore.
Ključne besede: pacientove izkušnje, mehanska ventilacija, intubacija, intenzivna terapija
Objavljeno v DKUM: 25.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 95
Celotno besedilo (1,18 MB) |
3. Vpliv intubacije na izid preživetja pri obolelih za COVID-19Jože Rečnik, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: V preteklosti in tudi sodobnem svetu so bili in so prisotni različni virusi. V različnih zgodovinskih obdobjih so se virusi spreminjali in izumirali. Pri ljudeh pa vedno povzročajo različne vrste težav, ki lahko povzročijo smrt bolnika. Pri tem se v zdravstveni negi postavlja vprašanje, kako najbolje poskrbeti za bolnika, pri katerem samostojnost dihanja ni več mogoča in je zaradi tega nujna intubacija.
Metode: Z metodo analize smo primerjali, analizirali in sintetizirali članke različnih avtorjev, ki so pregledno in znanstveno poročali o različnih vplivih intubacije pri tistih bolnikih, ki so oboleli za covidom-19. Literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane library in Science direct.
Rezultati: V končno analizo smo vključili šest raziskav. Pregledne in primerjane raziskave so pokazale, da trenutno ne moremo zagotovo trditi, ali intubacija zviša oziroma zniža možnost preživetja. Na izide preživetja vplivajo tudi fiziološke lastnosti bolnikov.
Razprava in zaključek: Ugotovili smo, da je večje število kritično bolnih, ki so oboleli za covidom-19, potrebovalo endotrahealno intubacijo. Iz rezultatov pregledane literature smo ugotovili, da ne moremo podati enotnega odgovora na vprašanje, kako zgodnja oziroma pozna intubacija glede na čas sprejema v urgentni center vpliva na končni izid zdravljenja bolnika, ki je okužen s covidom-19.
Ključne besede: intubacija, covid-19, preživetje, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 16.08.2023; Ogledov: 611; Prenosov: 195
Celotno besedilo (738,99 KB) |
4. Dejavniki učinkovitosti izvajanja ustne nege pacienta na umetni ventilacijiVesna Majcen, 2021, diplomsko delo Opis: Ustna nega je ključna intervencija pri zdravstveni negi pacienta v intenzivni terapiji zaradi pacientove popolne odvisnosti od negovalnega tima. S pravilnim izvajanjem se pri pacientu zmanjša širjenje bakterij v ustno-žrelni votlini, prepreči slabšanje zdravstvenega stanja ustne votline in nastanek respiratornega infekta. Namen diplomskega dela je raziskati znanja, izkušnje, pristope, intervencije in stališča ter odnos medicinskih sester pri izvajanju ustne nege umetno ventiliranega pacienta.
Ključne besede: ustna nega, umetna ventilacija, dejavniki učinkovitosti, intubacija
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 1039; Prenosov: 200
Celotno besedilo (660,88 KB) |
5. |
6. Ultrazvočna ocena lege dihalne cevke v predbolnišničnem okoljuSabina Zadel, 2018, doktorsko delo/naloga Opis: IZHODIŠČA Oskrba dihalne poti in predihavanje sta pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju nujna postopka, ki predstavljata izziv za vsakega zdravnika, ki ju izvaja. Zlati standard zaščite dihalne poti je vstavitev dihalne cevke v sapnik. Še posebej v predbolnišničnem okolju se s težavno oskrbo dihalne poti lahko sreča vsak, tudi zelo izkušen zdravnik, saj so možnosti uporabe različne opreme in zdravstvenega kadra omejene, pogoji v okolju pa nemalokrat manj ugodni.
CILJI Cilj raziskave je bil raziskati uporabnost in diagnostično natančnost ultrazvočnega opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone za potrditev pravilne lege dihalne cevke po urgentni vstavitvi dihalne cevke kritično bolnim, poškodovanim ali bolnikom v srčnem zastoju v predbolnišničnem okolju.
METODE V predbolnišničnem okolju Prehospitalne enote Maribor smo v prospektivno raziskavo vključili polnoletne kritično bolne, poškodovane in bolnike v srčnem zastoju, ki so potrebovali oskrbo dihalne poti. Oceno lege dihalne cevke smo opravili z obojestransko avskultacijo dihalnih šumov in pretakanja zraka v želodcu ter z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone. Referenčna metoda za pravilno lego dihalne cevke je bila spektrografska kvantitativna kapnografija.
REZULTATI Vključili smo 124 bolnikov. 111 bolnikom (89,5 %), ki smo jih vključili v raziskavo, je bila dihalna cevka v prvem poskusu vstavljena v dihalne poti. Pri 13 bolnikih (10,5 %), vključenih v raziskavo, je bilo treba zaradi lege dihalne cevke v požiralniku postopek vstavitve dihalne cevke ponoviti. Med 13 bolniki, ki so po prvem poskusu imeli dihalno cevko vstavljeno v požiralnik, je zdravnik pri 4 bolnikih napačno lego dihalne cevke prepoznal pred izvedbo kapnografije in ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja ter premikanja trebušne prepone. Pri ostalih 9 bolnikih, ki so sprva imeli vstavljeno cevko v požiralnik, je bila napačna lega dihalne cevke prepoznana s pomočjo nenormalnih izvidov kapnografije in ultrazvočne metode.Pri vseh bolnikih je bila dihalna cevka po drugem poskusu vstavitve vstavljena v dihalne poti.
Senzitivnost in negativna napovedna vrednost avskultacije sta bili 100-odstotni, specifičnost 90-odstotna, pozitivna napovedna vrednost pa 30-odstotna (95-odstotni interval zaupanja). Ultrazvočno opazovanje plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone je imelo 100-odstotno senzitivnost, specifičnost, pozitivno napovedno vrednost in negativno napovedno vrednost (95-odstotni interval zaupanja). Senzitivnost, specifičnost, pozitivna napovedna vrednost in negativna napovedna vrednost za kombinacijo avskultacije in ultrazvočne metode so bile 100-odstotne. Pri 3 bolnikih smo z avskultacijo in ultrazvočno metodo ugotovili pregloboko vstavitev dihalne cevke v desno glavno sapnico, rezultati kapnografije pa so bili v vseh treh primerih normalni pred popravkom lege dihalne cevke in po njem. Za izvedbo ultrazvočne metode smo v povprečju potrebovali 30 sekund.
ZAKLJUČKI S študijo smo dokazali odlično senzitivnost in specifičnost ocenjevanja lege dihalne cevke s pomočjo ultrazvočne metode opazovanja drsenja plever in premikanja trebušne prepone.Z ultrazvočno metodo opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone smo v naši raziskavi kljub normalnim izvidom kapnografije našli pregloboko v desno glavno sapnico vstavljene dihalne cevke. Dokazali smo, da je čas za izvedbo ultrazvočne metode opazovanja plevralnega polzenja in premikanja trebušne prepone sprejemljiv. Z uporabo ultrazvočne metode najverjetneje skrajšamo čas, ki je potreben za prepoznavo nepravilne lege dihalne cevke, in tako izboljšamo verjetnost preživetja ter zmanjšamo posledice pri kritično bolnih, poškodovanih in bolnikih v srčnem zastoju.
Ključne besede: orotrahealna intubacija, predbolnišnično okolje, oskrba dihalne poti, kapnografija, ultrazvok, usmerjena ultrazvočna preiskava, plevralno polzenje, premikanje trebušne prepone
Objavljeno v DKUM: 23.05.2018; Ogledov: 1454; Prenosov: 166
Celotno besedilo (9,34 MB) |
7. Umetna dihalna pot in mehanska ventilacija pri otrokuSabina Rojko, 2017, diplomsko delo Opis: Izhodišča: V diplomskem delu je predstavljena umetna dihalna pot pri otroku. Pomen umetne dihalne poti je, da se s podporo mehanskega ventilatorja pljuča dobro predihajo, ter s tem zmanjšamo kasnejše zaplete zdravljenja. S stalnimi in učinkovitimi aspiracijami pa še pospešimo okrevanje otroka, ki je na mehanski ventilaciji.
Metode: Za opis izbrane tematike smo uporabili deskriptivno metodo dela, pri čimer nam je bila v pomoč slovenska in tuja strokovna literatura. Ustrezno literaturo smo iskali po tujih bazah podatkov: Pub – Med, Chinal in Medline, kot tudi po bibliografskem sistemu COBISS.SI. Kriteriji za vključitev literature v podrobnejšo analizo so bili objavljeni članki v časovnem obdobju od 1999 do 2017, dostopnost člankov v polnih besedilih in strokovni članki, ki se nanašajo na umetno dihalno pot in mehansko ventilacijo pri otroku.
Rezultati: V podrobnejšo analizo smo vključili različne članke v slovenskem in angleškem jeziku. Na podlagi zbrane in predelane literature smo z analizo literature (Pajnkihar, 1999) ugotovili, da je izbira pripomočkov, ki jih uporabljamo pri aktivnostih zdravstvene nege pri otroku ključnega pomena. Pomembno je, da s subglotično aspiracijo zmanjšamo pojav ventilacijske pljučnice, kar je ključnega pomena pri otroku, ki je mehansko ventiliran. Ugotovili smo, da je pri mehanski podpori otroka najprimernejša uporaba endotrahealnega tubusa s poliuretanskim mešičkom, v navezavi z aspiracijo z zaprtim sistemom, saj tako v veliki meri zmanjšamo možnost pojava aspiracijske pljučnice.
Diskusija in zaključek: Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri zdravstveni negi otroka na mehanski ventilaciji. Izvaja zdravstveno nego in opazuje otroka na mehanski ventilaciji. Oceni kdaj je potrebno otroka aspirirati, obračati, da se pljuča čim bolje predihajo in da je položaj udoben tudi za otroka. Pomembno je, da otrok dobi pravo terapijo, zdravljenje in zdravstveno nego ter oskrbo.
Ključne besede: umetna dihalna pot, ventilacija pri novorojenčku, dihanje pri otroku, intubacija otroka, aspiracija
Objavljeno v DKUM: 19.07.2017; Ogledov: 2363; Prenosov: 359
Celotno besedilo (976,26 KB) |
8. VLOGA REŠEVALCA PRI ENDOTRAHEALNI INTUBACIJI V PREHOSPITALNEM OKOLJUJure Nežmah, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu je predstavljena vloga reševalca, ki sodeluje pri endotrahealni intubaciji v prehospitalnem okolju. Namen diplomskega dela je predstaviti endotrahealno intubacijo, vrste endotrahealne intubacije, umetno ventilacijo, ki je del endotrahealne intubacije in kakšno vlogo ima reševalec, ki v prehospitalnem okolju sodeluje pri endotrahealni intubaciji pacienta.
Za pisanje diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo dela. Vso zbrano literaturo, ki nam je bila v pomoč za izdelavo diplomskega dela smo natančno analizirali in pregledali. Spoznanja iz zbrane literature smo v diplomskem delu prikazali v strukturni obliki. Ugotovili smo kakšno vlogo ima reševalec pred, med in po endotrahealni intubaciji, s kakšnim namenom uporabimo BURP manever pri izvajanju endotrahealne intubacije, na koncu pa smo ugotovili katere naloge izvaja reševalec tudi v obdobju po intubaciji.
Ključne besede: endotrahealna intubacija, dihalna pot, oskrba dihalne poti, tubus, tesnilni mešiček, umetna ventilacija, prehospitalno okolje, vloga reševalca.
Objavljeno v DKUM: 13.04.2016; Ogledov: 1889; Prenosov: 507
Celotno besedilo (917,59 KB) |
9. Oskrba dihalne poti v prehospitalnem okoljuMatjaž Vaupotič, 2013, diplomsko delo Opis: Dihanje je osnovna funkcija vsakega živega bitja. Pogoj za normalno dihanje je prosta dihalna pot, kadar pa je ta ogrožena je oskrba dihalne poti prvi in najbolj nujen ukrep pri vitalno ogroženem pacientu ali poškodovancu. Neuspešna sprostitev dihalne poti vodi v hipoksijo in posledično smrt. Namen diplomskega dela je s pregledom domače in tuje literature predstaviti pomen učinkovite oskrbe dihalne poti in predstaviti, ter opisati metode in pripomočke za oskrbo dihalne poti. V diplomskem delu smo predstavili anatomijo dihalne poti, kako prepoznati ogroženo dihalno pot, enostavne postopke in pripomočke za oskrbo dihalne poti, supraglotične pripomočke, endotrahealno intubacijo, ukrepe pri težavni oskrbi dihalne poti, ter oskrbo pacienta na umetni ventilaciji. Opisali smo vlogo medicinske sestre pri oskrbi dihalne poti v prehospitalnem okolju, katere postopke lahko izvaja samostojno in pri katerih nudi asistenco. Poudarili smo tudi pomen izobraževanja za medicinske sestre in opozoriti na neurejene kompetence v nujni medicinski pomoči.
Ključne besede: oskrba dihalne poti, medicinska sestra, endotrahealna intubacija, pripomočki za oskrbo dihalne poti, vitalno ogrožen pacient, umetna ventilacija
Objavljeno v DKUM: 06.08.2013; Ogledov: 3166; Prenosov: 816
Celotno besedilo (1,29 MB) |
10. Umetna dihalna pot in mehanska ventilacijaNataša Radovanović, 2012, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo opisali umetno dihalno pot in mehansko ventilacijo ter predstavili specifične naloge izvajalcev zdravstvene nege pri obravnavi bolnikov z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo. Pri izdelavi diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo dela. Pri tem nam je bila v pomoč slovenska in tuja literatura, s katero smo predstavili teoretična izhodišča. Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji dela. Izvedli smo študijo, podatke smo zbrali s pomočjo anketnega vprašalnika. Anketirali smo izvajalce zdravstvene nege, ki so zaposleni na Oddelku za anestezijo, intenzivno terapijo in terapijo bolečin ter na Oddelku za internistično intenzivno terapijo Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Rezultati raziskave so potrdili, da izvajalci zdravstvene nege upoštevajo ukrepe za preprečevanje bolnišničnih okuţb povezanih z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo ter standarde aktivnosti zdravstvene nege pri izvajanju zdravstvene nege ter da sta aspiracija sekreta iz dihalnih poti in nadzor nad umetno dihalno potjo najpomembnejši nalogi pri bolniku z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo. Zapleti, povezani z umetno dihalno potjo in mehansko ventilacijo, se pojavljajo redko. Izvajalci zdravstvene nege so seznanjeni z uporabo vseh pripomočkov, namenjenih vzdrţevanju proste dihalne poti in mehanske ventilacije ter z najnovejšimi smernicami za vzdrţevanje umetne dihalne poti in mehanske ventilacije.
Ključne besede: umetna dihalna pot, endotrahealna intubacija, aspiracija, mehanska ventilacija, izvajalci zdravstvene nege.
Objavljeno v DKUM: 02.10.2012; Ogledov: 8180; Prenosov: 2742
Celotno besedilo (820,60 KB) |
