1. Učinki uvedbe projektne programske opreme v razvojno podjetjeMatjaž Centrih, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga temelji na analizi učinkov uvedbe projektne programske opreme v
kontekstu razvojnega podjetja. Osredotoča se na kompleksno preučevanje vpliva uporabe
programske opreme na procese projektnega vodenja ter razvoj in izboljšanje izdelkov. Glavna
obravnava je namenjena podrobni analizi učinkovitosti sistema YouTrack v sledenju
projektom, ob tem pa tudi oceni njegove uporabnosti in prilagodljivosti v realnem delovnem
okolju. Raziskovalni pristop vključuje kvantitativno in kvalitativno metodo zbiranja podatkov,
s poudarkom na anketiranju in intervjujih, ki omogočajo celovit vpogled v izkušnje in
zadovoljstvo uporabnikov s sistemom. Sklepi naloge poudarjajo ključne dejavnike uspešne
implementacije projektne programske opreme ter pomen prilagoditve rešitev glede na
specifične potrebe in zahteve razvojnih podjetij.
Ključne besede: Projekt, projektno vodenje, razvojno podjetje, programska oprema, YouTrack, agilne metode, komunikacija, anketiranje, intervjuji.
Objavljeno v DKUM: 27.08.2024; Ogledov: 50; Prenosov: 9
 Celotno besedilo (3,16 MB) |
2. Delo tolmačev pri policijskem zbiranju obvestil : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeAlja Rihter, 2024, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi v teoretičnem delu predstavljamo pojem tolmačenja pri policijskem zbiranju obvestil in vlogo ter namen tolmačenja pri tuje govorečih državljanih, ki so nezakonito prestopili državno mejo in ne govorijo ter ne razumejo uradnega jezika države, v katero so vstopili.
Tovrstni posamezniki imajo v takšnih situacijah omejeno sposobnost sporazumevanja, zato je povpraševanje po tolmačih v Sloveniji zelo veliko in bistvenega pomena za izvedbo policijskih, v nadaljevanju pa tudi sodnih postopkov. V teoretičnem delu so predstavljene tudi razlike med konferenčnim in sodnim tolmačenjem ter povzete značilnosti posameznih vrst tolmačenja.
Vsi policijski postopki, v katerih so osumljeni tuji državljani, zahtevajo tolmačenje, zato smo v raziskovalnem delu diplomskega dela preučili sodelovanje slovenske policije in tolmačev ter na osnovi opravljenih intervjujev podali mnenje policistov in tolmačev glede vloge ter pomena tolmačev pri policijskem zbiranju obvestil, bodisi v informativnih razgovorih ali preiskovalnih intervjujih.
S pomočjo intervjujev smo ugotovili, da tolmači nimajo težav z vključevanjem v policijske postopke in da zelo dobro sodelujejo s policisti in kriminalisti na območju PU Koper. Tolmači menijo, da je izobrazba pri njihovem delu pomembna, veliko težo pa ima tudi osebnost posameznega akterja pri policijskem zbiranju obvestil. Prav tako menijo, da so lahko poznavanje kulture in verskih običajev obravnavanega tujca velikokrat v pomoč pri razumevanju ravnanja osebe v postopku, kar pozitivno pripomore k uspešnemu izidu postopka. Policisti so si bili z odgovori dokaj enotni. Tolmača vidijo kot tretjo, objektivno, nujno potrebno osebo v postopkih. Od njih pričakujejo predvsem pošteno in korektno tolmačenje. Večina pričakuje, da bodo tolmači znali povzeti, kar jim tujec pripoveduje in to strniti v bistvo, ki se jim zdi pomembno za uspešno zaključen predkazenski postopek. Vsi intervjuvani tolmači so bili enotni, da bi se z veseljem udeležili izobraževanj o vključevanju v policijske postopke.
Ključne besede: tolmači, policijsko delo, tuje govoreči državljani, intervjuji, komunikacija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 28.03.2024; Ogledov: 301; Prenosov: 46
Celotno besedilo (859,20 KB) |
3. Odzivi mladostnikov na serijo »13 razlogov, zakaj«: kvalitativna raziskava doživljanja slovenskih mladostnikov : magistrsko deloManja Hojnik, 2023, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu je predstavljena raziskava o odzivih mladostnikov na serijo »13 razlogov, zakaj«. Predstavljeni so vplivi serije na spremembe v duševnem zdravju, vpliv na misli, čustva, telesne občutke in vedenjske spremembe pri mladostnikih.
V teoretičnem delu je opisano obdobje mladostništva ter vpliv medijev in medijskega poročanja. Izpostavljeni so dejavniki tveganja, kjer sta natančneje opredeljena samomor in duševno zdravje. Opredeljen je tudi Wertherjev učinek medijskega poročanja. Sledi podrobnejša razčlenitev smernic za odgovorno poročanje medijev. V naslednjem delu je predstavljen pregled podatkov in vpliv serije »13 razlogov, zakaj« na duševno zdravje mladostnikov. V zaključku se osredotočimo tudi na varovalne dejavnike za duševno zdravje in težave mladostnikov pri iskanju pomoči.
V kvalitativni raziskavi je bilo ugotovljeno, da je večina intervjuvanih mladostnikov med ogledom in po ogledu serije »13 razlogov, zakaj« doživljala zlasti čustvene, vedenjske in telesne spremembe. Mladostniki so serijo v večini označili za poučno, vendar so mnenja, da so nekateri prizori v njej preveč nazorni, kar je vplivalo na njihove misli, čustva in telesne občutke. Mladostniki, ki so bili vključeni v raziskavo, sicer nimajo večjih negativnih posledic zaradi serije, vendar pa poročajo, da si želijo več ponujenih virov pomoči s strani izobraževalnih ustanov. Mladostniki zaznavajo, da le-te nudijo premalo podpore in ozaveščanja o problematičnem medijskem poročanju. Prav tako poročajo, da se v primeru stiske najraje obrnejo na družino in prijatelje. S pomočjo raziskave je bilo ugotovljeno, da mladostniki niso dovolj informirani o raznih spletnih mestih in telefonskih linijah, kjer lahko v primeru stiske poiščejo pomoč.
Ključne besede: mladostniki, serija »13 razlogov, zakaj«, duševno zdravje, Wertherjev učinek, samomor, kvalitativni intervjuji
Objavljeno v DKUM: 15.09.2023; Ogledov: 520; Prenosov: 139
Celotno besedilo (859,57 KB) |
4. Primerjava tehnik zaslišanja pri odraslih ter otrocih : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMiha Rošker, 2023, diplomsko delo Opis: Diplomska naloga se ukvarja s tehnikami zasliševanja in njihovo uporabo pri odraslih in otrocih. Pridobivanje podatkov s strani človeških virov je ključno za uspešno opravljanje policijskega dela, vendar pa je pri zasliševanju otrok potrebna posebna pozornost, saj imajo otroci drugačen pogled na svet in so bolj sugestibilni ter čustveno nedozoreli. V diplomski nalogi so predstavljene različne tehnike zasliševanja, vključno z nehumanimi in sugestivnimi načini, ki so podvrženi pristranskosti zaradi subjektivnih predsodkov ali prisilnega priznanja. Poudarjena je uporaba bolj humanih in znanstveno utemeljenih metod, ki se trudijo zmanjšati pristranskost ter zagotoviti zanesljive podatke. V diplomski nalogi so predstavljene tudi posebne metode zasliševanja otrok, ki upoštevajo njihove posebne potrebe in potrebo po zaščiti. Namen naloge je zagotoviti pregleden in kritičen pregled različnih tehnik zasliševanja ter podati smernice za njihovo pravilno uporabo pri odraslih in otrocih v policijskem delu. Policija informacije od ljudi zbira na več različnih načinov, formalnih in neformalnih. Med formalne načine zbiranja podatkov sodijo razgovor, zaslišanje, zbiranje informacij od vrat do vrat, poleg informacij zbirajo tudi materialne dokaze, ki bi podprli ali zavrgli različne različice dogajanja, med drugim pa v modernem svetu ne smemo pozabiti na sledenje podatkov v virtualnem svetu. Nagel razvoj tehnologije, ki smo mu priča v 21.stoletju, vzpodbuja nove strategije in načine dela organov pregona, saj odpira nove možnosti za razvoj. Zaradi kompleksnosti zaslišanja osumljenca ali izpraševanja prič, poteka zbiranje podatkov na več ravneh, saj si preiskovalci le tako lahko ustvarijo najbolj jasno sliko o dogajanju. Skozi diplomsko delo bomo ugotovili, da igra izbira tehike zaslišanja ključno vlogo pri pridobivanju zanesljivih informacij od osumljencev.
Ključne besede: zaslišanja, preiskovalni intervjuji, otroci, odrasli, metode, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 17.07.2023; Ogledov: 411; Prenosov: 77
Celotno besedilo (900,16 KB) |
5. Ugotavljanje verodostojnosti informacij, pridobljenih med preiskovalnim intervjujem : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKaja Skubic, 2023, diplomsko delo Opis: Učinkovito preiskovalno zaslišanje je v središču vsake policijske preiskave in je zato temelj doseganja pravičnosti v družbi. To je zato, ker so ključni cilji, na katerih temelji vsaka preiskava ugotoviti, kaj se je zgodilo, in če se je kaj zgodilo odkriti, kdo je kaj storil, ter zbrati dokaze na način, ki bo verodostojen za tiste, ki odločajo. Da bi to dosegli, morajo preiskovalci zbrati informacije, katerih vir je običajno oseba (npr. priča, žrtev, osumljenec itd.). Ko se soočajo z osebo, ki govori resnico, želijo zbrati dovolj informacij, da to resnico potrdijo. Ko se soočajo z lažnivcem, je njihova naloga omogočiti, da se laž razkrije dovolj podrobno, da se lahko dokaže njeno neresničnost. V vsakem primeru se naloga preiskovalcev opira na kombinacijo učinkovitega intervjuja, branja ljudi in ocene verodostojnosti. Ali so strokovnjaki vešči teh nalog? Če ne, zakaj? Kaj znanost predlaga, da bi morali posamezniki narediti, da bi natančno ocenili, če nekdo govori resnico ali vsaj izboljšali svojo sposobnost ocenjevanja verodostojnosti informacij?
V tej kvalitativni nalogi so na ta in druga vprašanja ponujeni odgovori na podlagi raziskav in mnenj strokovnjakov s tega področja. V naslednjih poglavjih so opredeljeni osnovni pojmi laži, njena vloga v kazenskem postopku ter verbalni in neverbalni kazalniki, ki lahko pripomorejo k njenemu odkrivanju. Kasneje se razpravlja o pomenu ustreznega intervjuja za oceno verodostojnosti pridobljenih informacij. Na koncu se preuči obetaven sistem ocenjevanja kriterijev za presojo zavajanja ACID, ki pripomore k izboljšanju spominjanja intervjuvancev in s tem k lažjemu odkrivanju zavajanj tekom preiskovalnega intervjuja. Kljub pomanjkljivostim metode so raziskovalci mnenja, da je le-ta uporabno orodje v rokah usposobljenega preiskovalca. V Sloveniji se zaradi nepoznavanja metoda še ne uporablja, je pa gotovo povsem uporabna in priporočljiva tudi v našem kulturnem okolju.
Ključne besede: preiskovalni intervjuji, verodostojnost informacij, laži, kazalniki laganja, ACID, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 456; Prenosov: 39
Celotno besedilo (905,61 KB) |
6. Intervjuvanje mladoletnikov: storilcev in žrtev kaznivih dejanj : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeMarija Mishevska, 2022, diplomsko delo Opis: Povzetek
Otroci kot žrtve, priče ali storilci kaznivih dejanj igrajo aktivno vlogo v dejavnostih, povezanih z raziskavo v okviru forenzičnih zaslišanj. Postopek intervjuvanja otrok, ki pričajo o zlorabah, ima strukturo, vendar je tudi tekoč proces. Ena najpomembnejših stvari pri intervjuvanju otrok, ki so bili žrtve, priče ali storilci kaznivega dejanja, je pridobivanje podrobne in točne informacije na pravno obramben način, brez hkratnega ogrožanja otrok. Uspeh intervjuja je odvisen od sposobnosti, potenciala, spretnosti in količine znanja izpraševalcev. S staranjem nenehno razvijamo svoje kognitivne, socialne in čustvene sposobnosti ter povečujemo svojo sposobnost, da se vključimo v hipotetično in logično odločanje, da si zapomnimo in zanesljivo poročamo o dogodkih ali kakršnih koli informacijah.
V diplomski nalogi se raziskuje pot občutljivega in natančnega procesa, imenovanega »forenzični intervju«, s posebnim poudarkom na sklop vprašanj, ki imajo pomembno vlogo pri odkrivanju kaznivih dejanj. Diplomsko delo obravnava izključno mladoletne osebe (otroci do 12 let in mladostniki), katerih položaj je bistveno drugačen od položaja odraslih.
Ugotavljamo, da se pričevanja otrok, ki so bili storilci, priče ali žrtve kaznivega dejanja, razlikujejo od pričevanja odraslih. Pri tem raven otrokovega spomina in komunikacijskih sposobnosti močno vpliva na kakovost in uspešnost razgovora. Zato je pri zaslišanju mladoletnikov še toliko bolj pomemben sočuten, strpen in neavtoritativen način zaslišanja, ki ga izvedejo strokovno usposobljeni preiskovalci.
Ključne besede: intervjuvanje otrok, otroci predšolske starosti, otroci šolske starosti, mladostniki, spomin, kognitivni intervjuji, faktor 'X' intervjujev, protokol PEACE, protokol NICHD, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 07.12.2022; Ogledov: 764; Prenosov: 54
Celotno besedilo (912,26 KB) |
7. Razlike med klasičnim pristopom k preiskovalnemu intervjuju in intervjuju z osumljencem s psihopatsko osebnostjo : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeJera Leban, 2022, diplomsko delo Opis: Preiskovalni intervju je pomemben del policijske preiskave, saj določene informacije, ki so pomembne za preiskovan primer, lahko posredujejo le žrtve, priče ali osumljenci. V zaključnem delu predstavljamo problematiko preiskovalnega intervjuja, ko ima osumljeni lastnosti psihopatske osebnostne motnje. Ker psihopati predstavljajo nekje od 15 % do 25 % prestopniške populacije, je velika verjetnost, da bodo preiskovalci v svoji karieri obravnavali primer s takim osumljencem. Ugotavljamo, da je osnovna konstrukcija za preiskovalni intervju s psihopatom britanski model PEACE. Ta temelji na objektivnem zbiranju informacij, vendar pomemben element tega modela predstavlja vzpostavitev iskrenega in enakovrednega odnosa z osumljencem. Zaradi značilnosti psihopatije, kot so egocentičnost, aroganca, pomanjkanje občutka krivde, sočutja in empatije, je zanašanje na osumljenčeva čustva in vzpostavljanje dobrega delovnega odnosa v tem primeru neučinkovita strategija. Nadvse pomembno je, da preiskovalci pojav psihopatije poznajo tako dobro, da ga uspejo prepoznati dovolj zgodaj v intervjuju, hkrati pa to vedenje uporabiti za izbiro prave strategije. Priprava na preiskovalni intervju zato lahko igra ključno vlogo pri zgodnji zaznavi te motnje. Značilnosti in podrobnosti kaznivega dejanja lahko vsebujejo informacije, ki ponazarjajo na lastnosti psihopatskega storilca, prav tako je mogoče nekatere lastnosti psihopatije zaznati tekom pogovora s policisti (čustvena otopelost, površinski šarm, neodgovornost, laganje). Na podlagi študije primera Christopherja Porca smo ugotovili, da je Reidova zasliševalska metoda, ki spodbuja manipulativni in zavajajoč pristop, neučinkovita in kontraproduktivna pri intervjuvanju psihopata. Policijska preiskava vključuje tudi poligrafsko testiranje, zato nas je zanimalo, ali se psihofizični odzivi psihopata, ob poskusu zavajanja poligrafa, razlikujejo od ostalih ljudi. Ker je beleženje psihofizičnih odzivov pogojeno z našimi čustvi, smo predpostavili, da lahko psihopati zaradi odsotnosti stresa in občutka krivde zavedejo poligrafski test, vendar se je izkazal za enako zanesljivega (87 %), kot je na splošno ocenjena zanesljivost poligrafa (76-88 %).
Ključne besede: forenzična psihologija, policijske preiskave, preiskovalni intervjuji, osumljenci, psihopatija, poligraf
Objavljeno v DKUM: 17.10.2022; Ogledov: 509; Prenosov: 51
Celotno besedilo (779,09 KB) |
8. Analiza kognitivnih intervjujev in zaslišanj, prikazanih v televizijskih serijah : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa VarstvoslovjeNeja Fröhlich, 2021, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je predstavljena problematika zaslišanj in intervjujev, ki so prikazani v televizijskih kriminalnih serijah. V tovrstnih serijah so le-ti zaradi časovne omejitve največkrat površno in nepravilno prikazani, kar pomeni, da lahko posledično gledalci dobijo napačno predstavo o delu policistov in kriminalistov. Ta problematika se pojavlja predvsem v Združenih državah Amerike, kjer so del sodnega procesa tudi člani porote, ki so ravno tako lahko gledalci teh serij, kar pomeni, da posledično lahko gledanje serij spremeni njihova pričakovanja in mnenje o delu policistov. Prav tako obstaja možnost, da svoje odločitve sprejmejo na podlagi »znanja«, pridobljenega v kriminalnih serijah.
V zaslišanjih, ki so prikazana v nadaljevankah, pogosto prihaja do zavajanja in sugestije s strani policije, kar je zakonsko bolj površno definirano in omejeno predvsem v Združenih državah Amerike, kjer se seriji, ki sta predstavljeni v nalogi, odvijata. Edina oblika preslepitve, ki je pravzaprav prepovedana, je ponarejanje dokazov. V zaključnem delu je predstavljenih tudi več primerov intervjujev prič, kjer so napake posebej izpostavljene in analizirane. Skoraj tretjina intervjujev je vsebovala vsaj eno obliko sugestije, kar je omogočilo potrditev prve hipoteze.
Drugo hipotezo sem preverjala v zadnjem delu diplomske naloge. Opisana je raziskava, kjer so predstavljeni rezultati merjenja dovzetnosti za dojemanje napak, kot so jih videli gledalci. Na podlagi njihovih odgovorov in komentarjev o opaženih nepravilnostih, prikazanih v poslanem videoposnetku odlomka iz serije, sem tako lahko potrdila tudi svojo drugo hipotezo.
Ključne besede: diplomske naloge, kriminalne nadaljevanke, zaslišanja, intervjuji, zavajanje
Objavljeno v DKUM: 27.10.2021; Ogledov: 694; Prenosov: 85
Celotno besedilo (409,43 KB) |
9. Varovanje trgovskih centrov in drugih storitvenih lokalov - študija primera Planet Tuš Celje : magistrsko deloDaniela Hozjan, 2019, magistrsko delo Opis: Varnost je pomemben dejavnik v življenju vsakega posameznika. Do določene mere jo zagotavlja država preko svojih organov, ko pa se pojavi potreba po dodatnem varovanju, se po navadi angažira zasebno varovanje. Gre za obliko gospodarske dejavnosti, katere namen je varovanje ljudi in premoženja. Varovanje trgovskih centrov je tipično opravilo zasebnih varnostnih podjetij. Varnostniki opravljajo naloge in ukrepe, kot jih določa zakon, vendar ko gre za varovanje trgovskih centrov, se pojavlja vprašanje, ali opravljajo še kakšne druge naloge, celo t. i. »gospodinjska opravila«. To je tudi bistvo raziskovanja in rdeča nit magistrske naloge. Za namene raziskovanja smo izvedli opazovanje z udeležbo v trgovskem centru Planet Tuš Celje z varnostniki Sintala Celje, d. d. Ugotovitve so pokazale, da varnostniki pretežno izvajajo več »gospodinjskih opravil« kot pa opravil, ki so določena v zakonodaji s področja zasebnega varovanja. Da bi ugotovili, kako prebivalci trgovskega centra dojemajo poslanstvo varnostnikov, smo še dodatno anketirali naključno izbrane obiskovalce trgovskega centra Planet Tuš Celje. Ti so ocenili, da so z odnosom in delom varnostnikov zadovoljni in da zakonska podlaga na delo varnostnikov vpliva le v določeni meri. Raziskava je pokazala, da kljub pomanjkljivostim ter izboljšavam, ki bi jih lahko uvedli na področju varovanja trgovskih centrov, varnostno osebje izvaja varovanje v skladu s pričakovanji naročnika.
Ključne besede: zasebno varovanje, varnostne službe, varnostniki, trgovski centri, študija primera, intervjuji, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 18.09.2019; Ogledov: 1393; Prenosov: 202
Celotno besedilo (853,70 KB) |
10. Etični heking : magistrsko deloSara Tomše, 2019, magistrsko delo Opis: Zaradi nenehnega razvoja tehnologije se trendi informacijske varnosti spreminjajo zelo hitro. To predstavlja svojevrstne izzive podjetjem, ki se morajo odločiti, na kakšen način bodo varovala svojo infrastrukturo, informacije in podatke. Na voljo je veliko različnih metod upravljanja informacijske varnosti, ki temeljijo na dobrih praksah. Istočasno se ponuja možnost certificiranja in sistematičnega preverjanja varnosti. Porajajo se nova vprašanja o uporabi storitev v oblaku in zagotavljanju varnosti informacij na takšnih oddaljenih strežnikih. Podjetja morajo zagotoviti zadostno varnost svojih informacijskih sistemov, da lahko ostanejo konkurenčna na trgu. Pri tem morajo zagotoviti ustrezne mehanizme kontrole, da bi z racionalizacijo stroškov zagotovila najvišjo raven zaščite. Ugotovili smo, da avtorji in strokovnjaki na področju informacijske varnosti zelo različno interpretirajo razlike med etičnim hekingom in penetracijskim testiranjem. Sočasno zakonodaja eksplicitno ne definira etičnega hekinga. Sicer definira, kaj je napad na informacijski sistem, vendar se moramo zavedati, da med dejanji, ki so kazniva, in med delovanjem etičnih hekerjev glede na modus operandi ni nobenih razlik. Edina razlika je ta, da gre pri etičnem hekingu za pogodbeni dogovor med dvema strankama. Z magistrskim delom smo želeli predstaviti etični heking, kot ga danes definira teorija in razumejo posamezniki. Na začetku magistrskega dela smo predstavili raziskovalne trditve, ki se navezujejo na percepcijo etičnega hekinga. S sistematičnim pregledom literature smo želeli pridobiti celostni vpogled v problematiko informacijske varnosti in z njo povezanega etičnega hekinga. V drugem delu smo predstavili rezultate raziskave o etičnem hekingu, ki odražajo mnenje slovenskih uporabnikov spleta in strokovnjakov s področja informacijske varnosti v slovenskem prostoru.
Ključne besede: poslovni sistemi, informacijska varnost, heking, etični heking, vprašalniki, intervjuji, analize, magistrska dela
Objavljeno v DKUM: 11.09.2019; Ogledov: 1991; Prenosov: 380
Celotno besedilo (936,85 KB) |
