| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 107
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
1.
Zadovoljstvo turistov s ponudbo turističnih kmetij na območju občine brežice : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Barbara Šoško, 2021, diplomsko delo

Opis: Turizem na kmetiji je ena od najpogostejših dopolnilnih dejavnosti, za katero se odločajo slovenski kmetje. V občini Brežice imamo kar nekaj turističnih kmetij, v diplomskem delu pa smo obravnavali pet turističnih kmetij, in sicer: turistično kmetijo Pri Martinovih, turistično kmetijo Vimpolšek, turistično kmetijo Zevnik, turistično kmetijo Juričko in turistično kmetijo Istenič, ter analizirali zadovoljstvo turistov s ponudbo obravnavanih turističnih kmetij. V teoretičnem delu smo predstavili pojma »turizem na podeželju« ter »turizem na kmetiji«, obravnavali pa smo tudi pojem »zadovoljstvo turista«. Zadovoljstvo turista je želja vsakega podjetja, je vir konkurenčne prednosti, zadovoljni gosti pa prinašajo številne poslovne koristi. S kvalitativno raziskavo smo s pomočjo intervjuvanja nosilcev dopolnile dejavnosti na obravnavanih kmetijah spoznali, kako spremljajo zadovoljstvo in želje gostov, kakšno segmentacijo gostov imajo, kako tržijo svojo ponudbo in ali imajo načrte za nadaljnji razvoj. S kvantitativno raziskavo pa smo s pomočjo anketnih vprašalnikov ugotavljali, kakšno je splošno zadovoljstvo turistov z obravnavanimi turističnimi kmetijami ter kakšne so njihove želje in predlogi k izboljšavi oziroma dopolnitvi njihove ponudbe. Na podlagi obeh raziskav smo podali ugotovitve ter predloge za izboljšavo ponudb na obravnavanih turističnih kmetijah.
Ključne besede: turizem na kmetiji, zadovoljstvo turista, občina Brežice, anketa, intervju
Objavljeno v DKUM: 23.12.2021; Ogledov: 254; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

2.
Pričanje očividcev : diplomsko delo univerzitetnega študijskega programa Varstvoslovje
Igor Angelov, 2021, diplomsko delo

Opis: Očividci imajo pomembno nalogo pri dajanju intervjuja, saj s svojimi izjavami pomembno vplivajo na preiskavo kaznivega dejanja, na njihovo izjavo se lahko opre sodba. Na pričanje vplivajo številni dejavniki, ki vplivajo na verodostojnost in zanesljivost informacij. To so: starost, spol, rasa, vpliv osebne zgodovine, kognitivne sposobnosti, popačenje in priklic informacij, faza zaznave, interpretacija dražljajev, vkodiranje v senzorični spomin, v kratkoročni in dolgoročni spomin ter kasneje priklic in obnova dogajanja. Vsi našteti dejavniki lahko kazenski proces povedejo v napačno smer, namerno (v primeru, da se priče bojijo osumljenca, ne zaupajo kazenskim postopkom zaradi maščevanja do storilca kaznivega dejanja itd.) ali nenamerno (vpliv stresa, ki povzroči drugačno videnje dogajanja, napačno prepoznavanje zaradi slabše pozornosti itd.). Zato je pomembno, da preiskovalci kaznivih dejanj ugotovijo, kako verodostojne in zanesljive so priče, morajo pa se zavedati, da lahko sami s svojo prisotnostjo pričo zavajajo na način pridobivanja informacij. V diplomski nalogi se je ugotavljal vpliv časa od storjenega kaznivega dejanja do pričanja očividca na verodostojnost podanih informacij. Kot je bilo že omenjeno, ima izbira metode zaslišanja pomembno vlogo pri ugotavljanju kaznivih dejanj, zato se je raziskovalo delovanje SAI metode. Žrtve in priče so pogostokrat pod vplivom alkohola in nedovoljenih drog, zato se je analizirala verodostojnost informacij takšnih očividcev ter vpliv starosti le-teh na zanesljivost informacij. Pomembno je tudi, kako deluje človeški spomin in način shranjevanja informacij ter zakaj pride do napak, sprememb ali popačenja informacij v spominu.
Ključne besede: diplomske naloge, verodostojnost pričanja, očividci, kaznivo dejanje, samoupravljani intervju
Objavljeno v DKUM: 24.11.2021; Ogledov: 224; Prenosov: 90
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

3.
Samosprejemanje homoseksualne spolne orientacije pri moških
Karmen Gavez, 2021, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo s kvalitativno metodologijo raziskovali proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti pri moških. V raziskavi je sodelovalo 6 homoseksualnih moških, s katerimi smo izvedli poglobljene intervjuje. Raziskava temelji na principih kvalitativnega raziskovanja, in sicer po načelih utemeljene teorije. Po tem principu smo analizirali vse izvedene intervjuje. Na podlagi analize smo pridobili 55 kod, ki smo jih najprej združili v 12 konceptov. Te smo nato po osnem kodiranju združili v štiri kategorije. Na podlagi pridobljenih konceptov in kategorij smo oblikovali model oziroma utemeljeno teorijo. Model »Iskanje zaklada – iskanje sebe« je sestavljen iz 5 delov, ki razlagajo proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti pri moških in identitetno integracijo. Model prikazuje individualne in družbene dejavnike, ki so vzajemno odvisni in ki usmerjajo potek procesa samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti, hkrati pa povzročajo nihanje v stopnji identitetne integracije, kar vpliva na nedokončanost procesa. Komponente modela so med seboj vzajemno povezane in jih ni moč preučevati posamično, saj se medsebojno prepletajo, promovirajo in degradirajo občutke homoseksualnih moških. Z našo raziskavo smo ugotovili, kako vpliva družbena sfera na proces samosprejemanja homoseksualne usmerjenosti in stopnjo identitetne integracije; kako pomembno je odraščanje v sprejemajočem okolju in vključevanje izobraževanja glede spolnih usmerjenosti/identitet v izobraževalne sisteme. Pri samosprejemanju lastne usmerjenosti imajo veliko vlogo internet in socialna omrežja.
Ključne besede: homoseksualni moški, utemeljena teorija, poglobljeni intervju, družbeni vidiki, samosprejemanje homoseksualne usmerjenosti
Objavljeno v DKUM: 14.10.2021; Ogledov: 286; Prenosov: 94
.pdf Celotno besedilo (2,83 MB)

4.
Posebnosti notranjega revidiranja poslovnih tveganj v bankah
Nuša Mahorič, 2020, magistrsko delo

Opis: V hitrem tempu življenja, kjer se neprestano dogajajo spremembe v tehniki, modernizaciji, konkurenci v poslovnem okolju, se moramo zavedati, da vse te spremembe prinašajo tudi vedno več novih tveganj in s tem negotovosti tudi v bankah. Zaradi tega tudi bankam preti veliko bančnih tveganj, ki se jim ne morejo izogniti, zato je pomembno, da se obstoječa in nova tveganja spremljajo in upravljajo. V magistrskem delu smo predstavili tveganja, ki so jim banke podvržene, in sicer kreditno, tržno, spremembe obrestne mere, operativno, likvidnostno, makroekonomsko in druga, med katere spadajo uvedbe novih produktov ali tveganja izgube ugleda. Zato je pomembno, da banka najprej prepozna dejavnike tveganj, saj jih šele takrat lahko začne upravljati. Prek realnih primerov so predstavljena poslovna tveganja, kjer vidimo, kako posamezna tveganja banke same opredeljujejo in kakšna načela politike imajo zastavljena za upravljanje posameznih tveganj. Za boljše razumevanje notranje revizije in njenega delovanja spoznamo revizijski postopek, ki zajema načrtovanje revizije, prepoznavanje tveganj, revizijsko testiranje, preučevanje in ocenjevanje obvladovanj tveganj, poročanje o rezultatih in spremljanje odpravljanja slabosti pri upravljanju tveganj. Za širši vpogled v notranje revizije smo opravili tudi intervju z notranjim revizorjem, pri čemer smo spoznali pomembnost te. Za dolgoročno uspešnost banke je pomembno sodelovanje uprave, notranjih revizorjev in revidirancev. Vsi bi se morali zavedati, da delujejo za skupni cilj – za varnost banke. Notranji revizorji pa so tisti, ki so usposobljeni, da to varnost neprestano še posebej preverjajo.
Ključne besede: notranja revizija, banke, upravljanje tveganj, revidiranje, intervju
Objavljeno v DKUM: 13.04.2021; Ogledov: 347; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (960,58 KB)

5.
Analiza konsolidacije informacijskih rešitev
Blaž Kastelic, 2020, magistrsko delo

Opis: Sodobni telekomunikacijski ponudniki se morajo hitro prilagajati spremembam na trgu, nuditi zanesljive storitve omrežja in učinkovito izvajati procese za podporo poslovanju. Prav zaradi tega so se v podjetju odločili izpeljati kompleksno transformacijo informacijskega sistema za podporo poslovanju. Konsolidacija poteka v skladu z načrtovano specifikacijo ter standardi in je ključna za celovito prenovo informacijskih rešitev. Vsebuje 5 glavnih vlog, ki smo jih opisali in analizirali. Poleg tega smo opisali tudi zaledne službe ki so temelj za celotno infrastrukturo informacijskega sistema. Rezultat dela je zagotoviti optimizacijo celotnega procesa, boljšo uporabniško izkušnjo ter povečati obseg elektronskega poslovanja. Prav tako delo opisuje tudi stanje pred prenovo in po njej, kjer smo s pomočjo metode dela – intervjuja, dobili odgovore na vprašanja, glede postopka vpeljave informacijskih rešitev, ter jih kasneje predstavili podjetju.
Ključne besede: informacijski sistem, podpora poslovnim procesom, konsolidacija, intervju
Objavljeno v DKUM: 25.02.2021; Ogledov: 444; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (1,51 MB)

6.
Mnenjski vodje v digitalnem svetu
Nastja Slemenšek, 2020, magistrsko delo

Opis: Osebno vplivanje in koncept mnenjskega voditeljstva so odkrili v ZDA v 40. letih prejšnjega stoletja. Vse od takrat do danes se je razvilo mnogo definicij, ki razlagajo, kdo sploh so mnenjski vodje in kje jih najdemo. Če povzamemo, so mnenjski vodje posamezniki, ki vplivajo na stališča odjemalcev o določenih izdelkih ali storitvah. Ker je internet na področje trženja prinesel ogromno novosti in močno spremenil nakupno vedenje uporabnikov, so se pojavili posamezniki, ki vplivajo preko družbenih omrežij. Imenujemo jih lahko vplivneži, vplivneži v digitalnem svetu, spletni vplivneži, influencerji in še bi lahko naštevali. Odjemalci so dobili večji nadzor nad samim procesom trženja in sami se odločajo, preko katerega medija želijo sprejemati informacije. Vplivneži v digitalnem svetu podajajo veliko informacij o raznoraznih izdelkih, odjemalci pa se sami odločajo, če jih želijo sprejeti, spremljati in upoštevati pri nakupu. Magistrsko delo opisuje osebni vpliv, mnenjske vodje, vplivneže v digitalnem svetu, nakupno vedenje, vpliv kozmetičnih podjetij na vplivneže in vplive vplivnežev na odjemalce, na njihove namere, želje, interese in pozornost pri nakupu. Kozmetična industrija je pomembna globalna industrija, razširjena po celem svetu. Ker obstaja že odkar pomnimo, podjetij, ki se ukvarjajo s kozmetiko, pa je ogromno, je pomembno, kako jo tržijo. Vedno več kozmetičnih podjetij se poslužuje sodelovanj z osebami, ki preko digitalnih omrežij širijo svoj vpliv, in tako preko njih komunicirajo s svojimi ciljnimi skupinami. Podatke za raziskavo smo pridobivali s pomočjo kvalitativnega raziskovanja, z globinskimi intervjuji in fokusno skupino. Izvedena sta bila dva globinska intervjuja, s podjetjema Kozmetika Afrodita, d. o. o., in Dominur, d. o. o., katerih primarna dejavnost je kozmetika. Izvedli smo še globinska intervjuja s kozmetičnima navdušenkama in blogerkama, Ano Verdnik in Cindy Sabolčec, ter fokusno skupino petih uporabnic kozmetike. Prišli smo do zanimivih odgovorov, ugotovili smo, da obstajajo vplivi podjetij na vplivneže in vplivi vplivnežev naprej na odjemalce. Podjetja in blogerki se oboji strinjajo, da mora med njimi obstajati skladnost vrednot enih in drugih. Koncept vplivnežev v digitalnem svetu s področja kozmetike v Sloveniji je relativno neraziskan, zato lahko izsledki naše raziskave pomagajo pri nadaljnjih. V prihodnosti se pričakuje še povečanje števila vplivnežev digitalnega sveta in s tem povečanje sodelovanj s podjetji.
Ključne besede: mnenjski vodja, vplivnež, marketing, kozmetična podjetja, globinski intervju, fokusna skupina
Objavljeno v DKUM: 19.08.2020; Ogledov: 613; Prenosov: 124
.pdf Celotno besedilo (910,30 KB)

7.
Pojavnost verbalnega in neverbalnega nasilja med poukom na razredni stopnji osnovne šole
Anja Mlakar, 2020, magistrsko delo

Opis: V teoretičnem delu magistrske naloge so predstavljene splošne značilnosti medvrstniškega nasilja. Predstavljene so različne vrste medvrstniškega nasilja in njihovi udeleženci. Prav tako je predstavljena vloga šole, zaposlenih in učiteljev. Na koncu teoretičnega dela sta opisani opazovalna metoda in intervju, ki smo ju vključili pri empiričnem delu. V empiričnem delu sta najprej predstavljeni analizi ček liste in polstrukturiranega intervjuja. V nadaljevanju je predstavljena raziskava o pojavnosti verbalnega in neverbalnega nasilja, ki je bila izvedena v šolskem letu 2019/20. Zanimalo nas je, v kolikšni meri in pri katerem predmetu se neverbalno in verbalno nasilje pojavlja najpogosteje in najmanj pogostov določenem razredu in koliko različnih oblik nasilja se pojavi. Zanimalo nas je tudi, kako so oblika učne ure, zaporedje, čas učne ure in dan tedenskega opazovanja povezani s pojavnostjo neverbalnega in verbalnega nasilja pri pouku.To bomo primerjali z zaznavami učitelja, kdo je po njihovem mnenju običajno povzročitelj in žrtev nasilja ter kako se razlikujejo naša opažanja z zaznavanji učiteljev. Zanima nas, kateri so po učiteljevi oceni tisti dejavniki, ki pripomorejo k nastanku nasilja v šoli in kateri ga pomagajo preprečevati nasilje v šoli, ter ali učitelj pri pouku opazi neverbalno in verbalno vrstniško nasilje in kako v danem trenutku reagira. Rezultati analize opazovanja s ček listami so pokazali, da se neverbalno in verbalno nasilje pojavljata vsak dan, najpogosteje pri predmetu Glasbena umetnost, v obliki vedenja, nesramnih gest in vzdevkov. Omenjena opažanja se niso ujemala z rezultati intervjujev učiteljev o njihovih zaznavah pojavljanja nasilja med poukom. Največ nasilja se pojavlja pri frontalni obliki in na koncu učne ure, kar se le delno ujema z rezultati analize intervjujev. Najpogostejši izvajalci in žrtve nasilja so fantje. Rezultati analize intervjuja so pokazali, da so učitelji različnih mnenj glede dejavnikov, ki preprečujejo ali vzpodbujajo nasilje. Učitelji menijo, da v večini primerov opazijo nasilje med poukom, kadar se le-to zgodi.
Ključne besede: medvrstniško nasilje, verbalno nasilje, neverbalno nasilje, ček lista, polstrukturirani intervju
Objavljeno v DKUM: 28.07.2020; Ogledov: 444; Prenosov: 149
.pdf Celotno besedilo (822,14 KB)

8.
Protokoli preiskovalnih intervjujev za ugotavljanje spolne zlorabe otrok
Igor Areh, 2012, strokovni članek

Opis: Namen prispevka: V članku je kratek pregled osnovnih načel izvedbe preiskovalnih intervjujev z otroki, ki so v vlogi domnevnih žrtev spolnih zlorab. Opisane so najpogostejše oblike preiskovalnih protokolov, ki strukturirajo potek izvedbe intervjujev, predstavljene so tudi njihove prednosti in slabosti. Podrobneje je predstavljen protokol NICHD, ki je v tujini med najbolj uporabljenimi. Metode: Podatki o načinih izvedbe protokolov preiskovalnih intervjujev so zbrani iz različnih strokovnih virov. Ugotovitve: V praksi preiskovanja spolnih zlorab se uporabljajo različne oblike preiskovalnih protokolov, v katerih se uporabljajo intervjuji, ki so bolj ali manj podobni kognitivnemu intervjuju. V primerjavi s klasičnim policijskim intervjujem ali informativnim razgovorom sodobni protokoli preiskovalnih intervjujev omogočajo, da pridobimo večjo količino bolj verodostojnih podatkov in tako zmanjšujejo verjetnost vložitve zmotnih kazenskih ovadb. V Sloveniji se prikazani protokoli ne uporabljajo. Omejitve/uporabnost: Članek ni podrobna predstavitev protokolov preiskovalnih intervjujev, zato je uporaben le kot sredstvo za osveževanje ali širjenje strokovnega znanja. Praktična uporabnost: Avtor je skušal nazorno prikazati različne oblike protokolov in opozoriti na razlike med njimi. Uporaba protokolov, kot je na primer NICHD, ali vsaj njihovo posnemanje v preiskovalni praksi, lahko pomembno prispeva k večji točnosti in veljavnosti preiskovanja spolnih zlorab otrok, obenem pa tudi bistveno zmanjšuje nivo sekundarne viktimizacije žrtev. Izvirnost/pomembnost: V slovenskem prostoru je malo napisanega o protokolih preiskovalnih intervjujev, kar še posebej velja za objave v strokovnih revijah z recenzentskimi postopki. Avtor skuša zapolniti vrzel in opozoriti na pomembne sodobne raziskovalne ugotovitve in v tujini uveljavljene prakse.
Ključne besede: spolne zlorabe, otroci, preiskovalni intervju, NICHD
Objavljeno v DKUM: 30.04.2020; Ogledov: 506; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (908,32 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Psihološki vidiki preiskovalnega intervjuja : sugestibilnost otrok
Daniela Jurković, 2015, pregledni znanstveni članek

Ključne besede: preiskovalni intervju, otroci, sugestibilnost, sugestivne tehnike izpraševanja
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 461; Prenosov: 47
.pdf Celotno besedilo (473,27 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Prispevek sodobnih znanstvenih spoznanj k učinkovitejšemu vodenju kognitivnega intervjuja
Karmen Jereb, 2015, pregledni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen tega prispevka je predstaviti nekatere novejše ugotovitve in znanstvena spoznanja o preiskovalnem intervjuvanju, kot jih uporabljajo v tujini. V prispevku je predstavljena izboljšana različica kognitivnega intervjuja (angl. enhanced cognitive interview – ECI). Gre za eno najbolj znanih in široko uporabljanih tehnik za pridobivanje informacij od kooperativnih prič in žrtev kaznivih dejanj. V Veliki Britaniji je temelj trenutnega modela preiskovalnega intervjuja PEACE, o njem pa se izobražujejo tako na novo zaposleni policisti kot strokovnjaki za izvajanje intervjujev. Opisana je učinkovitost protokola (veljavnost in točnost pridobljenih informacij), prav tako pa tudi usposabljanje, ki vključuje učenje kognitivnih tehnik. Takšno usposabljanje lahko pripomore k boljšemu nastopu, vodenju in izpraševanju prič ter žrtev kaznivih dejanj Metode: Prispevek je nastal na osnovi integrirane sinteze strokovnih, predvsem pa znanstvenih virov, katerih avtorji so vodilni teoretiki in praktiki na področju preiskovalnega intervjuvanja v svetu. Ugotovitve: Kognitivni intervju ostaja ena najboljših praks na tem področju kljub določenim omejitvam, kot so npr. časovna zamudnost, število in kompleksnost razpoložljivih tehnik. Preiskovalni organi potrebujejo poenostavljen in intervjuvancu prijazen protokol, ki vsebuje le preizkušene elemente za izboljšanje spomina ter izvedljiv enoten postopek z manj kognitivne zahtevnosti za izvajalce intervjujev, ki delujejo v vse bolj kompleksnih operativnih okvirih. Pričakujemo lahko, da bo šel razvoj v smeri prilagajanja posameznih tehnik realnim potrebam policije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek je namenjen predvsem strokovni javnosti, preiskovalcem, ki opravljajo informativne pogovore, in vodstvu policije, ki lahko spoznanja iz prispevka upoštevajo pri uvajanju sodobnejših in učinkovitejših modelov intervjujev v preiskovalno prakso. Izsledki poudarjajo pomembnost približanja slovenske prakse tujim znanstvenim spoznanjem predvsem v smislu učinkovitejšega in etično sprejemljivejšega modela intervjuvanja.
Ključne besede: preiskovalni intervju, kognitivni intervju, izboljšani kognitivni intervju
Objavljeno v DKUM: 20.04.2020; Ogledov: 435; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (557,67 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici