| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Percepcija psihologov o poklicni identiteti : magistrsko delo
Petra Vincetič, 2022, magistrsko delo

Opis: Tekom dveh študij smo raziskali poklicno identiteto psihologov. Poklicna identiteta zajema samozaznane značilnosti, relevantne za poklic osebe. V prvi študiji, ki je bila replikacija, smo preučili, katere cilje so psihologi zaznavali kot izključne za psihološke intervencije, katere naloge so dojemali kot izključno psihološke ter katere naloge so videli kot deljene z drugimi strokovnjaki. To smo storili na podlagi vsebinske analize odgovorov 71 udeležencev na tri odprta vprašanja. Najpogosteje navedeni cilji so bili promocija spremembe, promocija blagostanja, izboljšanje posameznika, psihološko znanje, podpora posameznika, razrešitev stiske, razumevanje posameznika in medosebni odnosi. Najpogosteje navedene psihološke naloge so bile psihološka diagnostika, psihološko testiranje, psihološko svetovanje, psihoterapija in svetovanje. Kljub temu da navedeni cilji in naloge niso bili nujno edinstveno psihološki, smo jih interpretirali kot pomembne za psihologe in njihovo poklicno identiteto. V drugi študiji smo razvili nov Vprašalnik poklicne identitete psihologov. Vprašalnik je vseboval štiri dimenzije; Globalno identiteto, Kompetentnost, Pripadnost skupini psihologov in Edinstvenost. Na vzorcu 236 psihologov smo preverili psihometrične značilnosti vprašalnika. Končna faktorska struktura vprašalnika z 21 postavkami je bila jasna in je pojasnila pribl. 43 % variance. Vprašalnik je bil v celoti zanesljiv pri Cronbachovem α = ,86. Posamezne dimenzije so bile od nizko zanesljive pri Cronbachovem α = ,67 do visoko zanesljive pri Cronbachovem α = ,81. Preverili smo tudi povezanost med poklicno identiteto ter delovnim zadovoljstvom, ki sta se izkazala kot pomembno zmerno pozitivno povezana. Psihologi so v splošnem samoporočali močno poklicno identiteto ter visoko delovno zadovoljstvo.
Ključne besede: cilji psihološke intervencije, psihološke naloge, poklicna identiteta, delovno zadovoljstvo
Objavljeno v DKUM: 03.06.2022; Ogledov: 81; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (1,99 MB)

2.
Zgodnje prepoznavanje pooperativnega delirija pri bolnikih po operaciji na odprtem srcu
Marjana Grager, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pooperativni delirij je nespecifični organski možganski sindrom, ki se kaže v motnjah zavesti, pozornosti, zaznavanja, mišljenja, čustvovanja in spominjanja. Po operaciji na srcu se lahko razvije v nekaj urah pa do nekaj dni po operaciji. Pri bolnikih se pooperativni delirij po operaciji srca pojavlja med 5 % in 55 %. Namen zaključnega dela je bil izpostaviti pomen zgodnjega prepoznavanja delirija pri bolnikih po operaciji na odprtem srcu. Raziskovalne metode: Opravili smo sistematični pregled in analizo znanstvene in strokovne literature. Literaturo smo s pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL IN SAGE. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: V končni pregled smo vključili 8 člankov. Najpogostejše intervencije za zgodnje prepoznavanje pooperativnega delirija so izobraževanje medicinskih sester in pacientov, opazovanje in ocenitev bolnikov po lestvicah za zgodnje prepoznavanje delirija, vključitev družinskih negovalcev, obvladovanje bolečine, izboljšanje kvalitete spanja, normaliziranje elektrolitov in vnos tekočin ter orientacija bolnikov. Razprava in sklep: Za preprečevanje pooperativnega delirija po operaciji na odprtem srcu so intervencije medicinskih sester za zgodnje prepoznavanje znakov delirija učinkovite. Z razvojem pooperativnega delirija se poveča tveganje za različne zaplete in smrt, podaljša se čas zdravljenja, višji so finančni stroški, zato je izjemno pomembno, da se o prepoznavanju pooperativnega delirija medicinske sestre dodatno izobrazi o dejavnikih tveganja, znakih, uporabi ocenjevalnih lestvic in intervencijah za medicinske sestre, ki se vsakodnevno srečujejo s pooperativnim delirijem po operaciji srca.
Ključne besede: pooperativni delirij, operacija srca, intervencije, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 26.05.2022; Ogledov: 176; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Intervencije medicinskih sester za preprečevanje pooperativnega delirija
David Krel, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Pooperativni delirij predstavlja akutno disfunkcijo možganov v pooperativnem obdobju. Pooperativni delirij je zelo pogost, pojavlja se pri 10‒60 % pacientov, odvisno od vrste operacije. Namen zaključnega dela je bil izpostaviti najpogostejše intervencije medicinskih sester za preprečevanje pooperativnega delirija. Raziskovalne metode: Izvedli smo integrativni pregled znanstvene literature. Literaturo smo glede na vključitvene in izključitvene kriterije, ki smo jih oblikovali iz raziskovalnega vprašanja, iskali v podatkovnih bazah MEDLINE, CINAHL, SAGE in Wiley Online Library. Potek iskanja je prikazan s pomočjo PRISMA diagrama, izvedli smo vsebinsko analizo. Rezultati: V končni pregled smo vključili deset člankov. V sintezi dokazov smo rezultate razdelili v dve podkategoriji: predoperativne in pooperativne intervencije. Najpogostejše intervencije so zgodnja mobilizacija, izobraževanje pacientov, obvladovanje bolečine, zagotavljanje varnega okolja, izboljšanje kvalitete spanja, izogibanje senzoričnih motenj, dodatno izobraževanje medicinskih sester, pomoč in svetovanje pri prehranjevanju, normaliziranje elektrolitov in vnosa tekočin, preprečevanje obstipacije in nepotrebne katetrizacije. Razprava in sklep: Intervencije medicinskih sester za preprečevanje pooperativnega delirija so učinkovite pri zmanjševanju pojavnosti delirija. Zapleti povezani s pooperativnim delirijem predstavljajo finančni problem in višje tveganje za umrljivost, zato je pomembno, da se za preprečevanje pooperativnega delirija dodatno izobrazi medinske sestre o simptomih, dejavnikih tveganja, uporabi ocenjevalnih lestvic ter intervencijah medicinskih sester, ki se s pooperativnim delirijem srečujejo vsak dan.
Ključne besede: pooperativni delirij, preprečevanje, intervencije, medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 05.05.2021; Ogledov: 440; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (730,42 KB)

4.
Intervencije za zmanjševanje posttravmatske stresne motnje po zdravljenju na enoti intenzivne terapije
Clarisa Kuzma, 2020, diplomsko delo

Opis: Izhodišča: Kritično bolni pacienti se po odpustu iz enote intenzivne terapije srečujejo s številnimi spremembami kognitivnih in psiholoških funkcij. Po izpostavljeni travmi pacienti lahko razvijejo posttravmatski stresni sindrom, ki slabi njihovo kakovost življenja. Z izvajanjem zgodnje rehabilitacije in multidisciplinarnim pristopom lahko izboljšamo kakovost življenja pacientov po odpustu in preprečimo ali obvladamo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Namen diplomskega dela je predstaviti intervencije v enoti intenzivne terapije, ki pripomorejo k manjši pojavnosti posttravmatskega stresnega sindroma. Raziskovalne metode: V diplomskem delu smo uporabili metodo pregleda, analize in sinteze domače in strokovne literature. Uporabili smo deskriptivno metodo s pregledom naslednjih podatkovnih baz: PubMed, SageJournal, ScienceDirect. S PRISMA diagramom smo prikazali iskalno strategijo. Rezultati: S preprostimi intervencijami v času zdravljenja lahko pospešimo okrevanje pacienta in preprečimo razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Ugotavljamo, da intervencije vključujejo uporabo dnevnika, nadzor nad globino sedacije, psihoedukacijo in zgodnjo mobilizacijo. Potrebne so nadaljnje raziskave, ki bi natančneje opredelile vpliv posameznih intervencij na izboljšanje okrevanja in specifične dejavnike, ki vodijo v razvoj posttravmatskega stresnega sindroma. Diskusija in zaključek: Dokazana je učinkovitost določenih intervencij, kot so uporaba dnevnika v času zdravljenja, zgodnja mobilizacija, nadzor nad globino sedacije z vsakodnevnimi prekinitvami, vključenost družinskih članov in obvladovanje razvoja delirija.  
Ključne besede: posttravmatski stresni sindrom, enota intenzivne terapije, medicinska sestra, intervencije, psihoedukacija, farmakoterapija
Objavljeno v DKUM: 07.10.2020; Ogledov: 541; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,07 MB)

5.
Razvoj motenj hranjenja skozi čas, s poudarkom na anoreksiji nervozi
Anamarija Štorek, 2020, diplomsko delo

Opis: Uvod: Motnje hranjenja so v današnjem času pogost pojav, značilnejše so za ženski spol, vendar niso izvzeti niti moški. Med najpogostejše motnje hranjenja štejemo anoreksijo nervozo, ki je skupaj z bulimijo nervozo tudi najstarejša poznana motnja hranjenja. Metode: V zaključnem delu smo uporabili kvalitativno metodo raziskovanja, saj gre za sistematični pregled literature. Rezultati: Na osnovi zbranih dokazov smo lahko ugotovili, da sta se poznavanje in obravnava motenj hranjenja skozi čas zelo razvila. V 21. stoletju poznamo poleg anoreksije in bulimije nervoze tudi številne druge oblike motenj hranjenja, med katerimi jih je veliko še neraziskanih in neklasificiranih v Diagnostičnem in statističnem priročniku duševnih motenj. Razprava in sklep: Za anoreksijo nervozo je značilna kompleksnost bolezni, saj se za ekstremno suhostjo skrivajo številni genetični, okolijski, psihološki, čustveni in drugi dejavniki, ki lahko pripeljejo do nastanka te bolezni. Bolezen je težko obravnavati, saj osebo prizadene fizično in duševno. Medicinska sestra ima pomembno vlogo pri obravnavi pacienta z anoreksijo nervozo, saj je ona tista, ki pacienta spremlja čez celoten potek zdravljenja. V odnosu med medicinsko sestro in pacientom z anoreksijo nervozo je zagotovo najbolj pomemben terapevtski stik, za katerega mora pacient med hospitalizacijo razviti visoko raven zaupanja. Medicinska sestra potrebuje ogromno strokovnega znanja in empatije za delo s takšnim pacientom. V odnosu pa mora postaviti meje, s katerimi pacientu omogoči, da zopet prevzame nadzor nad svojim zdravjem.
Ključne besede: pacient, medicinska sestra, terapevtske intervencije, teoretični model Calliste Roy, terapevtski stik
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 526; Prenosov: 152
.pdf Celotno besedilo (943,38 KB)

6.
Uporaba in učinkovitost glasbene terapije v enoti intenzivne terapije
Tanja Zadravec, 2019, magistrsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Uporaba glasbe v terapevtske namene je neinvazivna intervencija, ki v bolnišničnem okolju lahko ugodno vpliva na pacientovo psihofizično stanje, vendar ni uveljavljena v vsakdanji obravnavi perioperativnih pacientov. Zato smo se odločili na podlagi sistematičnega pregleda literature raziskati uporabo in učinkovitost glasbene terapije na doživljanje bolečine ali stresa pri pacientih, hospitaliziranih v enotah intenzivne terapije. Raziskovalna metodologija in metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature v mednarodnih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library, ScienceDirect, Wiley Online Library. Pri tem smo upoštevali vključitvene in izključitvene kriterije. Potek pregleda literature smo prikazali s pomočjo diagrama PRISMA. Posamične raziskave, ki so vključene v končno analizo, smo kritično ocenili s pomočjo orodja SIGN. Rezultate smo sintentizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Izmed 749 raziskav identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 13 člankov, od tega 12 randomiziranih kliničnih raziskav in 1 sistematični pregled randomiziranih kliničnih raziskav. Glasbena terapija je zelo uporabna metoda, saj so raziskave dokazale njeno učinkovitost pri lajšanju bolečin, poglobitvi sedacije, uravnavanju fizioloških parametrov ter zmanjšanju strahu in anksioznosti pri hospitaliziranih pacientih v enotah intenzivne terapije. Diskusija in zaključek: Glasbena terapija je primerna intervencija za obvladovanje bolečine in stresa v medsebojnem dopolnjevanju s farmakološkimi ukrepi. Potrebne so nadaljnje raziskave, saj primanjkuje dokazov o optimalnem trajanju glasbene terapije za doseganje najboljših rezultatov.
Ključne besede: kritično bolni pacient, medicinska sestra, nefarmakološke intervencije, naravni zvoki, skladbe.
Objavljeno v DKUM: 19.07.2019; Ogledov: 1022; Prenosov: 293
.pdf Celotno besedilo (957,99 KB)

7.
Ocena sposobnosti študentov splošne medicine za samostojno učenje
Vanja Zamuda, 2018, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: samostojno učenje, študij splošne medicine, intervencije
Objavljeno v DKUM: 25.03.2019; Ogledov: 854; Prenosov: 59
.pdf Celotno besedilo (1,55 MB)

8.
Intervencija policije v družinskih sporih in nasilju : zaprosila za intervencijo
Simon Jere, 2018, diplomsko delo

Opis: Nasilje v družini je pojav v družbi, ki je v naši zakonodaji označen kot kazniv. Raziskovali smo omenjeno dejanje s pomočjo slovenskih in tujih virov, da bi si pridobili neko predstavo oziroma »sliko« o tem, kaj vse omenjeno dejanje zajema, v kolikšni meri je prisotno na naših tleh in kako je z njim izven slovenskih meja. S kaznivimi dejanji v Sloveniji se sooča na prvem mestu policija, ki intervenira pri družbi nevarnih dejanjih. Osredotočili smo se na posebno vrsto kaznivega dejanja, ki ga definira zakonodaja, to je nasilje v družini. V delu smo predstavili pojmovanje nasilja in iskali pristojne organizacije, ki se ukvarjajo s pomočjo žrtvam. Ugotovili smo, da poleg policije lahko k pomoči žrtvam pripomorejo Centri za socialno delo z njihovimi storitvami in s svetovanji ter nudenjem psihične opore prav tako vsi posamezniki. V delu se je nasilje v družini razdelilo na več delov, ki se običajno prikazujejo v kombinaciji in ne samostojno. Obstajajo znaki, ki bi jih moral vsakdo prepoznati, da bi vedel, da se nad njim ali bližnjim dogaja nasilje. Nasilje se lahko prijavi na več načinov, tako preko telefonske linije kot tudi preko spleta ali kar neposredno na policijsko postajo. Povzeli smo nekaj raziskav in ugotovili, kateri spol prevladuje pri izvršitvi nasilja, kdo največkrat prijavi nasilje, kakšni so razlogi za neprijavo nasilja in podobno. Po podani prijavi morajo pristojne organizacije kar se da hitro odreagirati in ukrepati. S pomočjo tujih virov smo ugotovili, da v primerih, ko gre za nasilje policisti pridejo na kraj v manj kot 10 minutah. Navedli smo še nekatere načine, s katerimi se lahko pripomore k zmanjševanju nasilja. K navedenim pripomorejo tako pristojne organizacije kot tudi mi sami, v vlogi posameznikov. V delu nas je zanimal eden izmed ukrepov policistov, to je prepoved približevanja in pogoji za uporabo le tega.
Ključne besede: policija, policijsko delo, intervencije, nasilje, spori, nasilje v družini, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.07.2018; Ogledov: 838; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (559,43 KB)

9.
Vloga socialne opore pri duševnem zdravju gasilcev
Suzana Ramšak, 2017, magistrsko delo

Opis: Gasilci se skozi kariero soočajo s specifičnimi izzivi, zahtevami in nevarnostmi, kar vpliva na njihovo duševno zdravje. V magistrski nalogi smo se osredotočili na naslednje komponente duševnega zdravja: potravmatska rast, potravmatska stresna motnja, depresija, anksioznost, stres in pridobljena zmožnost za samomor. Želeli smo ugotoviti, kako se socialna opora in izpostavljenost kritičnim dogodkom povezujeta z omenjenimi vidiki duševnega zdravja. Prav tako smo proučevali razlike v duševnem zdravju in virih socialne opore med prostovoljnimi in poklicnimi gasilci ter gasilci, ki so hkrati prostovoljni in poklicni. Zanimalo pa nas je tudi, ali je socialna opora moderator v odnosu med izpostavljenostjo kritičnim dogodkom in potravmatsko rastjo. Podatke smo pridobili s pomočjo 232 gasilcev iz štirih poklicnih enot in šestih prostovoljnih društev, ki so reševali naslednje vprašalnike: Tabela kritičnih dogodkov, DASS-21, PTSD-8, ACSS-FAD, PTGI-SF, ISEL-12 in WHO-5. Ugotovili smo, da se socialna opora statistično pomembno negativno povezuje s potravmatsko stresno motnjo, z depresijo, anksioznostjo in s stresom ter pozitivno s pridobljeno zmožnostjo za samomor. Prav tako smo ugotovili, da je izpostavljenost kritičnim dogodkom statistično pomembno pozitivno povezana s potravmatsko rastjo, potravmatsko stresno motnjo in stresom. Nismo pa našli statistično pomembnih razlik v izraženosti komponent duševnega zdravja med poklicnimi in prostovoljnimi gasilci ter gasilci, ki so oboje. Smo pa ugotovili, da med njimi obstajajo razlike v številu virov opore. Prav tako nismo potrdili moderatorske vloge socialne opore v odnosu med intervencijami in potravmatsko rastjo.
Ključne besede: Gasilci, duševno zdravje, intervencije, socialna opora, viri socialne opore
Objavljeno v DKUM: 13.10.2017; Ogledov: 1122; Prenosov: 235
.pdf Celotno besedilo (1,09 MB)

10.
Analiza mirovnih operacij UNSOM I in II (Somalija) : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija Varnost in notranje zadeve
Zoran Preradović, 2016, diplomsko delo

Opis: Mirovni operaciji v Somaliji UNOSOM I in II sta bili prvi operaciji, kjer je bil glavni povod za posredovanje mednarodne skupnosti v neki samostojni državi humanitarni razlog. Operacijo UNOSOM I je zaznamovala premajhna odločnost in slaba organiziranost mednarodne skupnosti pri njeni izvedbi, kar se je najbolj odražalo v izredno počasni razporeditvi sil, ki za časa mandata operacije niso nikoli dosegle predvidenega števila v ljudstvu. Posledično niso bile sposobne izpolniti svojega poslanstva. Šele posredovanje sil UNITAF, ki so nastopile hitro, odločno in številčno zadostno, je dalo rezultate, oziroma ublažilo humanitarno krizo. Da bi se humanitarna kriza povsem odpravila, pa je bilo potrebno odpravi še glavni vzrok, ki je privedel do nje − vojno. To je mednarodna skupnost skušala odpraviti z mirovno operacijo UNOSOM II, kjer bi se sprte strani skušalo prepričati v premirje, razorožitev in politični dialog. Operacija se je ambiciozno lotila naloge razoroževanja sprtih strani, a kmalu naletela na resnejši odpor privržencev enega izmed gospodarjev vojne, ki terja večje število smrtnih žrtve med mirovnimi silami in lokalnim prebivalstvom. Razmere se nato samo še bolj zaostrujejo, oboroženi spopadi z mirovnimi silam se vrstijo. Ključni trenutek nastopi, ko se akcija mirovnih sil, za zajetje več domnevno ključnih sodelavce istega gospodarja vojne, spremeni v krvavi obračun, ki do takrat terja največ smrtnih žrtev med mirovnimi silami in lokalnim prebivalstvom. Po tem dogodku ključne države, ki so sodelovale v mirovni operaciji, napovedo svoj umik in s tem zapečatijo usodo mednarodnega posredovanja ter pustijo Somalijo samo v začaranem krogu medklanskega konflikta. Nauk za mednarodno skupnost v somalijski intervenciji je bil, da načrtovanje in izvajanje mirovnih operacij zahteva tudi poznavanje in upoštevanje zgodovine okolja, njegove politične kulture in družbenih posebnosti.
Ključne besede: mirovne operacije, vojni konflikti, državljanske vojne, mednarodne intervencije, Somalija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 21.11.2016; Ogledov: 888; Prenosov: 101
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici