| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 56
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Podporne intervencije družinskih članov pacienta s Parkinsonovo boleznijo
Matija Škrlec, 2024, diplomsko delo

Opis: Uvod: Parkinsonova bolezen je neozdravljiva, nevrodegenerativna bolezen, ki ima zelo raznoliko klinično sliko. Posledica bolezni je okrnjena fizična in kognitivna funkcija pacientov, kar zahteva veliko pomoči tudi od družinskih članov svojcev s Parkinsonovo boleznijo. Namen zaključnega dela je bil raziskati, katere intervencije se izvajajo za podporo družinskim članom pacienta s Parkinsonovo boleznijo. Metode: Pri pisanju smo uporabili opisno ali deskriptivno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Uporabili smo metodi analize ter sinteze. Raziskave smo razvrstili na ravni, glede na izbrano hierarhijo dokazov. Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih šest raziskav, ki so bile narativni pregled literature (n = 2), kvalitativne (n = 2), kvantitativne (n = 2), ali raziskave mešanih metod (n = 1). Družinskim članom so najpogosteje nudene intervencije izobraževanja, za sprejemanje vloge skrbnika, nudenje oziroma svetovanje duhovne oziroma duhovniške podpore v okviru paliativne oskrbe, ter socialna podpora oziroma izmenjava izkušenj med družinskimi člani v okviru psihoizobraževalnega programa. Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da obstajajo koristne intervencije, kot so izobraževalni programi za družinske člane, vendar pa ne obstaja veliko raziskav, ki bi točno opredelile, kako bi naj bila izobraževanja strukturirana.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, družinski člani, podporne intervencije
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 23; Prenosov: 3
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

2.
Preparing patients to undergo surgery
Zlatka Rakovec-Felser, Špela Planinc, Marjanca Matvoz, Lea Vidovič, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Purpose: This study aimed to evaluate patient anxiety levels and ways of coping, while they are waiting in the hospital to undergo surgery. Methods: One hundred fifty-four patients were included from four different surgical departments (62 females and 92 males), 24%86 years of age (mean age [M] = 58.8 years). The following instruments were applied: a semi-structured interview; the State-Trait Inventory for Cognitive and Somatic Anxiety; and The Brief Cope Inventory. Results: One-half of the patients (50%) expressed a fear to undergo surgery; 28 % of the patients said that they were afraid of anaesthesia, regarderless of the type of anaesthesia, and 54% of patients expressed a fear and worry about the outcome of surgery. Women (Mas % SDas =32.58%8.01; Mat % SDat =35.16%8.97; in general, Ma % SDa =67.74%15.44) had state and trait anxiety significantly more often than men (Mas % SDas =28.11%6.21; Mat % SDat =30.29%7.48; in general Ma % SDa=58.40%12.74). Elderly males fall due to the received weak social support into the risk group of patients. They less often/less directly express their needs and emotions, and are less active in searching for information or advice in the social environment. In stressful situations, elderly males also frequently give up the attempt to obtain the goals with which the stressor is interfering. Conclusion: Patients who wait to undergo surgery should not suffer anxiety needlessly because it is known that anxiety has a negative impact on the course and outcome of surgical procedures. The pre-operative management of a patient%s anxiety is therefore important and a well-educated medical care team should be familiar with the appearance of anxiety, communication skills, and relaxation treatment.
Ključne besede: anksioznost, spoprijemanje s stresom, operacija, podporne intervencije
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 41; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (150,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

3.
Priprava nosečnic na dojenje
Kaja Jecl, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Dojenje je najbolj naraven in kakovosten način hranjenja dojenčka. Je najbolj preprost način, s katerim otroku zagotovimo vsa hranila, ki jih potrebuje za rast in razvoj. Izredno pomembna je priprava nosečnic na dojenje za uspešnost le-tega po porodu. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako z izobraževalnimi intervencijami vplivamo na pripravo nosečnic na dojenje. Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library in ScienceDirect. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Vključili smo vse članke, ki ustrezajo našim omejitvam. Prikazali smo jih s pomočjo evalvacijske tabele ter naredili sintezo vseh vključenih raziskav. Rezultati: V končno analizo smo vključili 9 raziskav, s katerimi smo ugotovili, da s pomočjo izobraževalnih intervencij v času nosečnosti vplivamo na uspešno dojenje in trajanje le-tega. Od tega smo v končno analizo vključili 3 raziskave, ki so vključevale pregled literature ter 6 posameznih raziskav. Vse izmed vključenih raziskav so pokazale pozitiven učinek priprave nosečnic na začetek in trajanje dojenja. Razprava in zaključek: Izobraževalne intervencije v kombinaciji s predporodno in poporodno podporo nosečnici pomagajo pri začetku dojenja ter pozitivno vplivajo na trajanje izključnega dojenja. V času nosečnosti imajo pomembno vlogo prav zdravstveni delavci v programih šole za starše.
Ključne besede: dojenje, nosečnice, izobraževalne intervencije
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 395; Prenosov: 109
.pdf Celotno besedilo (1,13 MB)

4.
Intervencije za krepitev čustvene odpornosti medicinskih sester s področja mentalnega zdravja
Amir Alić, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Čustvena odpornost predstavlja dinamičen in prilagodljiv koncept predvsem v kontekstu premagovanja stiske znotraj parametrov posameznikovega razvojnega in transformativnega kontinuuma. Predstavljen koncept je zelo pomemben za medicinske sestre na področju duševnega zdravja, saj se vsakodnevno srečujejo s stresnimi situacijami. Namen raziskovalnega dela je raziskati intervencije za krepitev čustvene odpornosti medicinskih sester za delo na področju duševnega zdravja. Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura. Članki, pridobljeni v angleškem jeziku, so iz naslednjih podatkovnih baz: PubMed, Medline, Cochrane Library, Science Direct ter Wiley Online Library. Potek iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Sledili sta sinteza in analiza zbranih virov. Rezultati: Identificiranih je bilo 601 virov. Šest člankov smo vključili v raziskavo. Na osnovi rezultatov obstajajo relevantni dokazi, da večina omenjenih intervencij v naši raziskavi, ki jih medicinske sestre izvajajo za krepitev čustvene odpornosti, le-to dejansko krepijo. Žal je število izvedenih raziskav majhno. Razprava in zaključek: Intervencije, omenjene v raziskavi, so izpostavljene kot efektivne za krepitev čustvene odpornosti. Večina intervencij, omenjenih v sklopu programa, je za zmanjševanje stresa, obstajajo pa tudi intervencije, ki jih lahko medicinske sestre same izvajajo. Menimo, da se zdravstveni delavci premalo zavedajo pomena psihofizičnega zdravja. Ustanove, v katerih so zdravstveni delavci zaposleni, bi morale dajati večji pomen izobraževanju, usmerjenemu prav v tehnike krepitve čustvene odpornosti.
Ključne besede: intervencije, krepitev, čustvena odpornost, psihiatrične medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 261; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (456,24 KB)

5.
Preventivne intervencije medicinske sestre pri otrocih z astmo
Karin Najdenik, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Najpogostejša otroška kronična bolezen je astma, ki večinoma poteka v blažjih oblikah in se obvlada v domačem okolju. Cilji zdravstvene obravnave pri astmatičnih otrocih so, da so brez simptomov, poslabšanj, imajo normalno pljučno funkcijo, sposobnost učenja in vključevanja k aktivnostim kot pri zdravem otroku. Preventivne intervencije medicinske sestre imajo pomembno vlogo pri urejanju in zdravljenju astme. Metode: Sistematično smo pregledali in predstavili analizo znanstvene literature s področja preventivnih intervencij medicinske sestre in obvladovanja astme pri otrocih. Rezultate smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: CINHAL, PubMed, Medline, SAGE in Web of Science. Potek iskanja izbora člankov smo predstavili v diagramu PRISMA, časovni okvir pa je bil do februarja 2022. Vključeni so bili raziskovalni članki v angleškem in slovenskem jeziku, vezani na tematiko in populacijo. Rezultati: V končno analizo smo vključili 7 raziskav, na podlagi katerih smo ugotovili, da vključenost medicinske sestre pozitivno vpliva na obvladovanje astme. Pripomore tudi k manjšim izostankom v šoli, manj urgentnih obravnav in doprinese k boljši kakovosti življenja otrok z astmo. Razprava in zaključek: Medicinske sestre zagotavljajo izvajanje aktualne prakse zdravstvene nege, bistvene učne korake, neprekinjeno oskrbo, izboljšanje zdravstvenih rezultatov in izidov astme pri otrocih. Otroci lahko prevzemajo precej odgovornosti za lasten doprinos k obvladovanju astme.
Ključne besede: otroci z astmo, medicinska sestra, preventivne intervencije, obvladovanje astme
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 232; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (929,17 KB)

6.
Analiza digitalnega vključevanja oseb z motnjami v duševnem zdravju : diplomsko delo
Saša Jovanović, 2023, diplomsko delo

Opis: Naraščanje povpraševanja po izboljšanju duševnega zdravja je povzročilo velik narast digitalnih vsebin za pomoč pri teh težavah. V diplomski nalogi smo si ogledali kakšno je stanje digitalne vključenosti oseb z motnjami v duševnem zdravju in ali se lahko sploh poslužujejo digitalnih rešitev za izboljšanje duševnega zdravja. Analiza literatura je pokazala, da motnje v duševnem zdravju niso razlog za digitalno izključenost. Aplikacij namenjenih izboljšanju duševnega zdravja je veliko, a pogosto nimajo znanstvenih dokazil za delovanje. Opazili smo tudi, da spletne strani ne uporabljajo dostopnostnih standardov, namenjenih osebam z motnjami v duševnem zdravju.
Ključne besede: digitalna vključenost, digitalna izključenost, duševno zdravje, digitalne intervencije za duševno zdravje
Objavljeno v DKUM: 24.11.2023; Ogledov: 424; Prenosov: 31
.pdf Celotno besedilo (780,53 KB)

7.
Odzivnost na presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki
Senada Aljukić, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Odzivnost na presejalne programe za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki je zelo nizka, čeprav obstajajo jasni dokazi o njihovi učinkovitosti. Namen zaključnega dela je predstaviti intervencije za izboljšanje odzivnosti na presejalne programe za odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki. Metode: Pri pisanju zaključnega dela smo izvedli pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect in CINAHL. Pregled in izbiro raziskav smo prikazali z diagramom PRISMA. Sinteza podatkov je prikazana z vsebinsko analizo. Rezultati: Od 174 identificiranih zadetkov smo jih v končno analizo vključili 14. Ugotovili smo, da različne intervencije, kot so uporaba fekalnega imunokemičnega testa, pošiljanje testov za odvzem blata (FIT, gFOBT) na dom, telefonsko svetovanje, pošiljanje predhodnih obvestil, opomnikov, večplastnih povabil ter izobraževanje ljudi, učinkovito vplivajo na izboljšanje odzivnosti na presejalne programe. Po drugi strani pa dodajanje različnih finančnih spodbud in papirja za zbiranje blata ni vplivalo na izboljšanje stopnje udeležbe v presejalnih programih za odkrivanje raka debelega črevesa in danke. Razprava in zaključek: Kot najučinkovitejše in stroškovno najugodnejše intervencije, ki bi jih lahko izvajali za izboljšanje stopnje odzivnosti na presejalne programe za odkrivanje raka debelega črevesa in danke, bi izpostavili intervencije pošiljanja testov za odvzem blata (FIT) ter predhodnih obvestil in opomnikov na dom. Te intervencije so prav tako imele največji vpliv na povečanje udeležbe med najmanj odzivnimi skupinami povabljenih.
Ključne besede: intervencije, izboljšanje odzivnosti, presejalni program za zgodnje odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki
Objavljeno v DKUM: 26.10.2023; Ogledov: 298; Prenosov: 87
.pdf Celotno besedilo (1,63 MB)

8.
Intervencije za zmanjševanje sindroma utrujenosti pri onkološkem bolniku
Staša Anders, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Sindrom utrujenosti je najpogostejše stanje bolnikov, ki se zdravijo za rakom, in tudi tistimi, ki so ga preboleli. Definiran je kot subjektivni občutek zelo hude utrujenosti, ki traja dlje časa, in nemoči za opravljanje vsakodnevnih aktivnosti, ki ga ne moremo razbremeniti s spancem. Namen zaključnega dela je raziskati, kakšna je učinkovitost intervencij za zmanjšanje sindroma utrujenosti onkoloških bolnikov. Metode: Pregledali smo znanstveno literaturo s področja učinkovitih intervencij za zmanjševanje sindroma utrujenosti v angleškem jeziku. Uporabili smo deskriptivno metodo dela, metodo analize, metodo kompilacije, metodo komparacije ter metodo sinteze. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah: Cinahl Ultimate, Medline in Cochrane Library. Rezultati: V končno analizo smo vključili 25 identificiranih raziskav. Intervencije za zmanjševanje sindroma utrujenosti lahko razdelimo na učinkovite, zmerno učinkovite in manj učinkovite. Za učinkovite intervencije so se izkazale multimodalne vadbe, akupunktura, babassu olje, joga, prehranska dieta na rastlinski osnovi z visoko vsebnostjo beljakovin in 30-minutno zavestno dihanje v obliki meditacije. Razprava in zaključek: Na zmanjšanje utrujenosti onkoloških bolnikov lahko vplivamo z različnimi intervencijami. Večinoma, so raziskave na to temo nedavne, tako da so ljudje šele pred kratkim ugotovili, da se na utrujenost zaradi raka da vplivati in se ga ne sme smatrati za del bolezni. V prihodnje je potrebno ozaveščati o sindromu utrujenosti zaradi raka, kar bi lahko privedlo do poglobljenega raziskovanja na tem področju.
Ključne besede: utrujenost, onkološki bolnik, rak, intervencije
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 305; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

9.
Nefarmakološke intervencije za obvladovanje bolečine pri pacientih po vstavitvi endoproteze kolka
Tjaša Cafuta, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Vstavitev kolčne endoproteze je v kirurgiji ena izmed najpogostejših operacij, za katero se pacienti odločajo. Po operaciji je ključna ovira za normalno vračanje v življenje akutna pooperativna bolečina, ki jo lahko lajšamo na več načinov. Namen zaključnega dela je raziskati in predstaviti, katere so nefarmakološke intervencije za obvladovanje bolečine pri pacientih po vstavitvi endoproteze kolka. Metode: Iskanje znanstvene literature je potekalo v tujih podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Identificirali smo 212 raziskav, v končni pregled smo vključili 10 raziskav, ki so tematsko ustrezale. Rezultati: Ugotovili smo, da so najbolj uporabljene nefarmakološke intervencije za zmanjševanje pooperativne bolečine po operaciji vstavitve endoproteze kolka, transkutana električna stimulacija živcev, akupunktura in izobraževanje ali predoperativne vaje, hoja, meditacija, pooperativne standardne vadbe in funkcionalne vadbe. Razprava in Zaključek: Nefarmakološke intervencije po operaciji vstavitve totalne kolčne endoproteze se razlikujejo, imajo različne učinke na zmanjševanje ali lajšanje bolečine. Z različnimi nefarmakološkimi intervencijami lahko učinkovito lajšamo pooperativno bolečino, hkrati pa te pozitivno vplivajo na fiziološke in psihološke odzive pacienta ter s tem izboljšajo z zdravjem povezano kakovost življenja pacienta.
Ključne besede: Nefarmakološke intervencije, obvladovanje bolečine, endoproteza kolka.
Objavljeno v DKUM: 25.10.2023; Ogledov: 287; Prenosov: 63
.pdf Celotno besedilo (819,78 KB)

10.
Intervencije zdravstvene nege ob zastupitvi z ogljikovim monoksidom
Eva Slodnjak, 2023, diplomsko delo

Opis: Uvod: Ogljikov monoksid je eden izmed najnevarnejših plinov. Namen zaključnega dela je bil raziskati nevarnost ogljikovega monoksida in intervencije zdravstvene nege, ki jih medicinske sestre izvajajo ob zastrupitvi z ogljikovim monoksidom. Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje je potekalo v tujih podatkovnih bazah: CINAHL (EBSCO), ScienceDirect, PubMed, Cochrane Library in dodatno v iskalniku Google Učenjak. Potek pregleda smo predstavili s pomočjo PRISMA diagramom, moč dokazov presojali s pomočjo hierarhije dokazov. Uporabili smo deskriptivni pristop in vsebinsko analizo. Rezultati: Skupno smo identificirali 48 rezultatov, 7 raziskav smo vključili v končno analizo. Oblikovali smo glavno kategorijo intervencije zdravstvene nege ob zastrupitvi z ogljikovim monoksidom, ki vključuje podkategorije zastrupitev z ogljikovim monoksidom, intervencije zdravstvene nege v kliničnem okolju in na terenu ter oblike terapij ob zastrupitvi z ogljikovim monoksidom. Razprava in zaključek: Rezultati raziskave so dokazali pomembnost intervencij zdravstvene nege tako na terenu kot v kliničnem okolju. Ob zastrupitvi je na terenu pomembna odzivnost in varnost. Izvedemo ABCDE pristop, izvajamo TPO, če je to potrebno, in apliciramo 100 % kisik takoj, ko je to mogoče. V kliničnem okolju so v ospredju obravnave terapije zdravljenja, kot sta npr. HBOT in aplikacija kisika po visoko-tlačni nosni kanili.
Ključne besede: ogljikov monoksid, zastrupitev, intervencije zdravstvene nege, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 13.10.2023; Ogledov: 381; Prenosov: 112
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

Iskanje izvedeno v 0.21 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici