1. Učinkovitost izobraževalnih intervencij pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezoLiza Kralj, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Srčno-žilne bolezni predstavljajo glavni vzrok umrljivosti, družinska anamneza pa je eden najpomembnejših neizogibnih dejavnikov tveganja. Namen je bil ovrednotiti učinkovitost izobraževalnih intervencij zdravstvenih delavcev pri zmanjševanju dejavnikov tveganja za bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezo.
Metode: Izveden je bil sistematični pregled literature v PubMed, CINAHL (EBSCOhost), Web of Science ter Cochrane Library. Raziskave smo kritično ocenili z JBI orodjem ter uvrstili v hierarhijo dokazov. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: Analizirali smo 11 raziskav ter oblikovali tri glavne kategorije: učinkovitost intervencij, vlogo družinske anamneze ter oblike in izvedbo intervencij. Podkategorije vključujejo izboljšanje znanja o tveganju, spremembo vedenja, klinične/nebiokemične izide, identifikacijo in vključevanje družinskih članov, motivacijo skozi družinske izkušnje, sistematično zbiranje anamneze, osebno svetovanje in edukacijo ter digitalne in eHealth rešitve.
Razprava in zaključek: Izobraževalne intervencije zdravstvenih delavcev učinkovito zmanjšujejo dejavnike tveganja za bolezni srca in ožilja pri odraslih s pozitivno družinsko anamnezo. Individualno prilagojeni, multidisciplinarni programi izboljšujejo krvni tlak, lipidni profil, telesno maso ter spodbujajo trajne spremembe življenjskega sloga.
Ključne besede: srčno-žilne bolezni, družinska anamneza, izobraževalne intervencije, dejavniki tveganja
Objavljeno v DKUM: 20.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 20
 Celotno besedilo (1,40 MB) |
2. Psihosocialna podpora medicinske sestre staršem in otroku z levkemijoKaja Podjavoršek, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Levkemija predstavlja veliko izzivov za otroke in njihove starše, saj posega v vsakdanje življenje. Pri obravnavi otrok z levkemijo in njihovih staršev je pomemben celosten pristop, ki vključuje pomoč pri psihičnih in čustvenih težavah. Namen diplomskega dela je raziskati psihosocialne tehnike medicinske sestre pri obravnavi staršev in otroka z levkemijo v akutni fazi zdravljenja.
Metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Znanstveno literaturo smo iskali v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate, Cochrane Library in ScienceDirect z vnaprej določenim iskalnim nizom in omejitvami, postopek pa ponazorili z diagramom PRISMA. Izbrane članke smo analizirali z vsebinsko analizo in jih kodirali v proste kode, kar je omogočilo strukturirano razumevanje ključnih tem v literaturi.
Rezultati: V končno analizo smo vključili deset člankov. Raziskave kažejo, da psihosocialna podpora medicinskih sester zmanjšuje anksioznost, povečuje čustveno stabilnost ter izboljšuje kakovost življenja otrok z levkemijo in njihovih staršev. Podkategorije vključujejo psihološko blagostanje otrok, podporo staršem, psihosocialne intervencije ter komunikacijo in odnose, kar poudarja pomen celostnega pristopa pri obravnavi.
Zaključek: Otroci z levkemijo in njihovi starši se srečujejo z izzivi, ki pomembno vplivajo na njihovo kakovost življenja. Psihosocialna podpora je ključna za zagotavljanje njihove dobrobiti.
Ključne besede: levkemija, podpora, intervencije, stiska, izzivi
Objavljeno v DKUM: 19.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,21 MB) |
3. Intervencije paliativne oskrbe pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnostiMaja Kos, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Napredujoče nenalezljive bolezni predstavljajo enega največjih izzivov sodobnega zdravstvenega sistema, saj zaradi dolgotrajnega poteka zahtevajo celostno in neprekinjeno paliativno oskrbo. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije paliativne oskrbe, ki se izvajajo pri pacientih z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi v lokalni skupnosti. Metode: Izveden je bil sistematičen pregled literature. Za iskalno strategijo smo uporabili določene ključne besede in kriterije za izbor člankov. Pregledane so bile podatkovne baze PubMed, CINAHL Ultimate, SAGE in ScienceDirect. Rezultati: V končno analizo in sintezo je bilo vključenih devet raziskav. Najpogostejše intervencije paliativne oskrbe v lokalni skupnosti so obvladovanje simptomov, vnaprejšnje načrtovanje oskrbe ter psihosocialna in duhovna podpora. Rezultati so pokazale izboljšanje kakovosti življenja, zmanjšanje bremena simptomov, manj hospitalizacij ter večje ujemanje oskrbe s pacientovimi željami. Ključna vloga medicinskih sester se kaže v zagotavljanju kontinuitete, dostopnosti in podpore pacientom ter njihovim neformalnim oskrbovalcem. Razprava in zaključek: Paliativna oskrba v lokalni skupnosti bistveno prispeva k izboljšanju kakovosti življenja pacientov z napredujočimi nenalezljivimi boleznimi in njihovih neformalnih oskrbovalcev.
Ključne besede: paliativna oskrba, intervencije, kronične nenalezljive bolezni, lokalna skupnost
Objavljeno v DKUM: 18.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 11
Celotno besedilo (1,31 MB) |
4. Intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu v zdravstveni negiEva Slodnjak, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Zdravstveni delavci predstavljajo temelj zdravstvenega sistema, njihovo zadovoljstvo na delovnem mestu pa je ključno za zagotavljanje kakovostne oskrbe pacientov. Namen zaključnega dela je bil na podlagi pregleda literature raziskati intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu v zdravstveni negi.
Metode: Izvedli smo pregled literature. Iskanje znanstvene literature je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL Ultimate (EBSCO), ScienceDirect, PubMed, Cochrane Library in dodatno v iskalniku Google Učenjak. Potek pregleda smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Moč dokazov smo presojali s pomočjo hierarhije dokazov. Kritično oceno smo izvedli s pomočjo orodja JBI za oceno sistematičnih pregledov in sintez. Izvedli smo vsebinsko analizo.
Rezultati: Izmed 103 zadetkov smo v končno analizo vključili 6 raziskav. Oblikovali smo glavno kategorijo intervencije izboljševanja zadovoljstva pri delu v zdravstveni negi in štiri podkategorije: organizacijske intervencije, vodstvene in komunikacijske intervencije, psihosocialne intervencije in intervencije za krepitev motivacije.
Razprava in zaključek: Intervencije za izboljševanje zadovoljstva pri delu so pozitivno vplivale na fizično, psihosocialno počutje ter splošno zadovoljstvo na delovnem mestu. Ugotavljamo, da so potrebni različni ukrepi, med katerimi so ključni sistematično uvajanje učinkovitih intervencij za povečanje zadovoljstva zaposlenih in pacientov, podpora vodstvenega kadra, reševanje kadrovske problematike ter strateško vplivanje na percepcijo poklica v širši družbi.
Ključne besede: intervencije, zadovoljstvo pri delu, zdravstvena nega
Objavljeno v DKUM: 27.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 21
Celotno besedilo (1006,51 KB) |
5. Intervencije za preprečevanje komplikacij hemodializnih katetrovMaruša Klančišar, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Hemodializni katetri predstavljajo pogost žilni pristop za izvajanje hemodialize pri pacientih z akutno ali kronično ledvično odpovedjo, vendar prinašajo tveganja za zaplete, kot sta tromboza in okužba. Preprečevanje teh komplikacij je ključno za izboljšanje kakovosti življenja pacientov. Namen zaključnega dela je identificirati intervencije, ki preprečujejo komplikacije hemodializnih katetrov.
Metode: V zaključnem delu smo opravili pregled znanstvene literature, ki je temeljil na opisni metodi dela. Uporabili smo metodo analize, metodo kompilacije, metodo komparacije in metodo sinteze. Strokovni članki so bili objavljeni med letoma 2014 in 2025.
Rezultati: V analizo smo vključili 8 raziskav. Ugotovili smo, da uporaba raztopin, kot sta Ethenox raztopina in 2% taurolidin raztopina, znatno zmanjša pojav komplikacij hemodializnih katetrov v primerjavi z uporabo referenčnih raztopin za vzdrževanje prehodnosti hemodializnih katetrov. Raziskave so potrdile, da ravnanje po smernicah z uporabo antiseptikov in naprednih sistemov prav tako zmanjšuje tveganje za pojav infekcij.
Razprava in zaključek: Rezultati poudarjajo pomembnost obvladovanja tveganj in uvedbe učinkovitih intervencij pri oskrbi hemodializnih pacientov s hemodializnimi katetri. Kljub napredku ostajajo številna vprašanja o optimalnih raztopinah za prebrizgavanje hemodializnih katetrov, kar kaže potrebo po nadaljnjih raziskavah.
Ključne besede: Intervencije, komplikacije, hemodializni katetri, tromboza, infekcija.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 12
Celotno besedilo (1022,02 KB) |
6. Trajnostni turizem v vinogradništvu: arhitekturne intervencije v mreži vinogradniških točk v občini RogašovciNina Šinko, 2025, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava razvoj trajnostnega turizma v vinogradništvu na območju občine Rogašovci, kjer kljub bogati vinogradniški krajini turistični potencial še ni v celoti izkoriščen. Izhodišče raziskave je prepoznava problema pomanjkanja celovite
vinsko-turistične infrastrukture, ki bi povezovala obstoječe naravne in kulturne vrednote območja ter jih predstavila obiskovalcem skozi edinstvena doživetja.
Razvoj naloge poteka od teoretične obravnave trajnostnega vinskega turizma,
pregleda dobrih praks in analize prostorskih značilnosti Goričkega do oblikovanja projektne zasnove nove vinske poti. Ta vključuje izbor ključnih lokacij ter arhitekturne intervencije, ki združujejo prenovo obstoječih objektov, rekonstrukcije in novogradnje. Pri zasnovi so uporabljeni principi tradicionalne arhitekture, lokalni materiali in trajnostne tehnologije, kar omogoča skladno vključitev objektov v krajino.
Predlagane rešitve ne prispevajo le k razvoju kakovostne turistične ponudbe, temveč spodbujajo tudi ohranjanje kulturne identitete, izboljšanje prostorske podobe naselij ter dolgoročno gospodarsko rast lokalnega okolja.
Ključne besede: Goričko, Trajnostni turizem, vinogradništvo, Arhitekturne intervencije, Trajnostna arhitektura
Objavljeno v DKUM: 26.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 54
Celotno besedilo (28,69 MB) |
7. Dokazi o intervencijah za preprečevanje napak pri dajanju zdravil v bolnišnicahSadaf Ayaziborujerd, 2025, magistrsko delo Opis: Uvod: Napake pri dajanju zdravil sodijo med najpogostejše preprečljive varnostne incidente v bolnišnicah. Ocenjuje se, da letno prizadenejo najmanj 1,5 milijona pacientov, povečujejo stroške zdravstvene obravnave in povzročijo približno 7000 smrti. Najpogosteje se pojavijo v fazi dajanja zdravil, ki jo izvajajo medicinske sestre, zato imajo le-te ključno vlogo pri njihovem preprečevanju. Namen tega pregleda literature je zato bil opredeliti in ovrednotiti učinkovitost intervencij za preprečevanje in zmanjševanje napak pri dajanju zdravil med medicinskimi sestrami v bolnišničnem okolju.
Metode: Izveden je bil pregled literature in uporabljena deskriptivna metoda. Iskanje literature je potekalo v podatkovnih bazah CINAHL, MEDLINE (EBSCOhost) PubMed, ScienceDirect, Cochrane Library in dodatno Google Scholar. Uporabljeni iskalni izrazi so vključevali ključne besede: "medication errors", "nurses", "reduce", "prevent" in "intervention", pa tudi njihove kombinacije in sopomenke. V pregled literature so bile vključene kvantitativne raziskave in sistematični pregledi kvantitativnih raziskav, ki so se osredotočali na intervencije za zmanjšanje napak pri dajanju zdravil s strani medicinskih sester v bolnišničnem okolju. Vključene so bile raziskave, objavljene v angleščini do januarja 2025. Za oceno moči dokazov je bila uporabljena hierarhija dokazov. Analiza je prikazana v obliki evalvacijske tabele. Za sintezo pa uporabljena induktivna vsebinska analiza.
Rezultati: Izmed 1.853 identificiranih raziskav, jih je bilo v analizo vključenih 34. Identificirane intervencije so razvrščene v štiri tematske sklope: (1) izobraževalni in programi usposabljanja, (2) postopki in protokoli, (3) ukrepi za zmanjševanje prekinitev pri dajanju zdravil ter (4) tehnološke rešitve. Izobraževalni programi in programi usposabljanja, kot so simulacije, kombinirano e-učenje in interaktivni moduli, so napake pri dajanju zdravil zmanjšali tudi do 80 % ter prispevali k večji klinični samozavesti medicinskih sester. Aktivno vključevanje se je izkazalo kot ključni dejavnik vedenjskih sprememb, medtem ko so klasični seminarji brez praktične komponente pokazali omejen učinek. Postopki in protokoli, kot so standardizirani koraki, preverjanje inzulina ter uporaba orodij na temelju vitkih strategij, so napake zmanjšali za 20–60 % ter povečali skladnost z varnostnimi standardi. Prostovoljno dvojno preverjanje se je izkazalo za učinkovitejše kot obvezno, verjetno zaradi večje osebne odgovornosti. Ukrepi za zmanjševanje prekinitev, kot so ločeni prostori za pripravo zdravil in opozorilne oznake, so pomembno zmanjšali število motenj. Največjo učinkovitost so dosegli, kadar so bili kombinirani z drugimi intervencijami. Zmanjšanje prekinitev je pozitivno vplivalo tudi na zaznani delovni mir in zadovoljstvo sester, čeprav popolna odprava ni izvedljiva brez ustrezne organizacijske podpore. Tehnološke rešitve, kot so mobilne aplikacije, avtomatizirani sistemi, skeniranje črtnih kod in elektronski zdravstveni zapisi, so v najboljših pogojih zmanjšale napake za 45–85 %. Njihova učinkovitost je bila močno pogojena z intenzivnim usposabljanjem, rednim spremljanjem kazalnikov in kulturo brez obtoževanja, ki spodbuja poročanje o težavah pri uporabi.
Razprava: Integrirane, večdimenzionalne intervencije, ki vključujejo kompetence medicinskih sester, optimizacijo delovnih procesov in tehnološko podporo, izkazujejo najmočnejše in najbolj trajne učinke pri zmanjševanju napak pri dajanju zdravil. Napredne simulacije in kombinirani izobraževalni programi poglabljajo znanje ter zmanjšujejo verjetnost napak, vendar njihova učinkovitost zahteva stalno vodstveno podporo in zadostne organizacijske vire. Tehnološke inovacije lahko pomembno prispevajo k zmanjšanju napak, vendar brez doslednega spremljanja izvajanja hitro izgubijo vpliv. Ključni izzivi, ki ostajajo, vključujejo pomanjkanje ekonomskih podatkov in heterogenost poročanih izidov. Prihodnje raziskave naj zato vključujejo večcentrične rand
Ključne besede: napake, medicinske sestre, zdravila, intervencije
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 26
Celotno besedilo (1,14 MB) |
8. Podpora družini otroka z motnjo v duševnem razvojuBarbara Grajfoner, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Osebe z motnjo v duševnem razvoju imajo nižjo intelektualno sposobnost, so manj spretne in se težje prilagodijo v vsakodnevnih življenjskih aktivnostih. Podpora družini otroka z motnjo v duševnem razvoju je izjemnega pomena, saj pomaga staršem pridobiti potrebna znanja in veščine o skrbi za otroka ter kako učinkovito obvladovati vsakodnevne izzive. Namen zaključnega dela je raziskati, s katerimi intervencijami nudimo podporo družini otroka z motnjo v duševnem razvoju.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili opisno metodo dela. Strokovna in znanstvena literatura je bila poiskana v podatkovnih bazah: PubMed, CINAHL, Cochrane Library ter ScienceDirect. S pomočjo smernic PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja znanstvene literature. Izvedli smo vsebinsko analizo zbranih podatkov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 6 člankov od 267. Rezultati kažejo, da so intervencije pomembne pri učenju družine. Glavna kategorija pri vsebinski analizi je vpliv otroka na družino, podkategorije pa so: socialna podpora, zdravstveno stanje, odnos sorojencev, kakovost družinskega življenja ter starševstvo in zakonsko življenje.
Razprava in zaključek: Intervencije, ki so pomembne in podpirajo družino z otrokom z motnjo v duševnem razvoju, so: prepoznati potrebe otroka, izvajanje pravilne komunikacije, kako pravilno rokovati z otrokom, naučiti otroka socialnih interakcij, kako se spopadati s stresnimi situacijami, kam se obrniti po pomoč itd.
Ključne besede: težave v duševnem razvoju, podporne intervencije, otrok, centri za zgodnjo obravnavo, podpora družini
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 22
Celotno besedilo (1,71 MB) |
9. Obvladovanje sladkorne bolezni pri pacientih v primarnem zdravstvenem varstvuGal Fanedl, 2025, diplomsko delo Opis: Uvod: Sladkorna bolezen sodi med najpogostejše kronične bolezni današnjega časa in zahteva nenehno, dolgotrajno spremljanje. V primarnem zdravstvenem varstvu imajo diplomirane medicinske sestre ključno vlogo pri obvladovanju te bolezni, še posebej pri izobraževanju pacientov.
Metode: Izveden je bil pregled znanstvene literature v podatkovnih bazah PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Uporabljen je bil PRISMA diagram za izbor virov, analiza pa je temeljila na vsebinski obravnavi člankov.
Rezultati: V podrobno analizo smo vključili 12 člankov od 995. Analiza literature je pokazala, da so ključne intervencije diplomiranih medicinskih sester pri obvladovanju sladkorne bolezni: (1) izobraževanje oziroma edukacija pacientov, ki se je izkazalo kot ena najučinkovitejših metod za izboljšanje urejenosti sladkorne bolezni, (2) izvajanje presejalnih testov, (3) podpora pri samoupravljanju bolezni ter (4) koordinacija oskrbe. V procesu vsebinske analize smo oblikovali glavno kategorijo: Intervencije diplomiranih medicinskih sester v primarnem zdravstvenem varstvu pri obvladovanju sladkorne bolezni in njene podkategorije: Izobraževalne intervencije, Samostojna vloga in svetovanje, Sodelovanje v timu, Preprečevanje zapletov in Podpora pri samoupravljanju.
Razprava in zaključek: Pregled potrjuje, da imajo diplomirane medicinske sestre na primarni ravni zdravstvenega varstva pomemben vpliv na potek in izide obvladovanja sladkorne bolezni. Intervencije diplomiranih medicinskih sester pomembno prispevajo k uspešnemu obvladovanju sladkorne bolezni in opolnomočenju pacientov.
Ključne besede: Diabetes mellitus, dispanzersko zdravstveno varstvo, patronažno
zdravstveno varstvo, intervencije diplomiranih medicinskih sester
Objavljeno v DKUM: 21.08.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 30
Celotno besedilo (830,63 KB) |
10. Učinkovitost preventivnih intervencij medicinskih sester v patronažnem varstvu za izboljšanje adherence pri jemanju zdravil pri ranljivih starejšihMartina Horvat, 2025, doktorska disertacija Opis: Uvod: Slaba adherenca pri jemanju zdravil je pomemben javnozdravstveni problem, zlasti med ranljivimi starejšimi, kar vodi k večji obolevnosti, umrljivosti in stroškom zdravstvenega varstva. Dejavniki, ki vplivajo na adherenco, so številni in vključujejo socio-ekonomske dejavnike, dejavnike povezane z zdravstvenim sistemom, dejavnike povezane z boleznijo, dejavnike povezane s terapijo in dejavnike povezane s pacientom, medtem ko pomanjkanje specifičnih strategij za njihovo obravnavo dodatno povečuje tveganje za neželene izide zdravljenja. Namen doktorske disertacije je zato bil oblikovati in raziskati učinkovitost sklopa preventivnih intervencij medicinskih sester v patronažnem varstvu pri obravnavi ranljivih starejših s ciljem izboljšanja adherence pri jemanju zdravil.
Metode: Uporabili smo metodologijo raziskav mešanih metod, in sicer integracijo akcijskega raziskovanja in randomizirane kontrolirane raziskave. Za ugotavljanje ovir in oblikovanje predloga preventivnih intervencij za izboljšanje adherence pri ranljivih starejših smo izvedli pregled in analizo literature, pri tem pa uporabili deskriptivno metodo ter metodo analize in sinteze. Sledil je kvalitativni del raziskave, ki je vključeval štiri fokusne skupine z namenskim vzorcem 31 oseb, katerih podatke smo analizirali z metodo vsebinske analize. Kvantitativni del raziskave je vključeval izvedbo randomizirane kontrolirane raziskave v skladu s smernicami CONSORT. Raziskava je potekala v patronažnih službah dveh zdravstvenih domov in je zajela 639 ranljivih oseb s suboptimalno adherenco, naključno razdeljenih v intervencijsko in kontrolno skupino. Podatke, zbrane s pomočjo psihometrično testiranih vprašalnikov, smo analizirali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike.
Rezultati: S kvalitativno raziskavo smo prepoznali ovire za adherenco, povezane z zdravili, pacientom in zdravstvenim sistemom. Predlagane intervencije vključujejo ravnanje z zdravili, poučevanje pacientov, podporne socialne mreže ter zagotavljanje neprekinjene oskrbe. V randomizirani kontrolirani raziskavi so bili v analizo glede na namen zdravljenja na koncu vključeni 203 udeleženci iz intervencijske in 207 udeležencev iz kontrolne skupine, za analizo po protokolu pa 123 udeležencev iz intervencijske in 121 iz kontrolne skupine. Intervencije medicinskih sester niso imele statistično pomembnega vpliva na izboljšanje adherence, samoučinkovitosti ali zaznane kakovosti življenja (p > 0,05). Kontrolna skupina je pokazala rahlo izboljšanje adherence v primerjavi z intervencijsko skupino, kar je bilo v nasprotju s pričakovano hipotezo. Povprečna vrednost adherence ob zaključku intervencije je bila v intervencijski skupini 8,89 (SD = 3,92) in v kontrolni skupini 8,61 (SD = 3,97). Po treh mesecih so vrednosti znašale 8,27 (SD = 4,16) v intervencijski skupini in 8,75 (SD = 3,98) v kontrolni skupini. Samoučinkovitost po treh mesecih je znašala 31,93 (SD = 6,66) v intervencijski skupini in 31,43 (SD = 6,73) v kontrolni skupini. Statistično pomembnih razlik pri zaznani kakovosti življenja prav tako nismo ugotovili.
Razprava in sklep: Raziskava je ponudila pomembne vpoglede v problematiko adherence pri jemanju zdravil pri ranljivih starejših in poudarila pomembno vlogo medicinskih sester v patronažnem varstvu. Čeprav učinkovitost oblikovanega sklopa preventivnih intervencij ni bila dokazana, raziskava predstavlja prvi tovrstni poskus v okviru randomizirane kontrolirane raziskave na tem področju, ki je sledila CONSORT smernicam. Pridobljeni podatki o ovirah, samoučinkovitosti in izhodiščni adherenci pri ranljivih starejših ponujajo dragoceno izhodišče za nadaljnje raziskave. Raziskava odpira več možnosti za prihodnje delo, vključno z nadaljnjim prilagajanjem in preizkušanjem modela v različnih okoljih. Predlagamo implementacijo razvitega modela v praksi in ponovno oceno njegove učinkovitosti, da bi izboljšali adherenco in s tem povezane zdravstvene izide ranljivih starejših.
Ključne besede: preventivne intervencije, patronažno varstvo, ranljivi starejši, adherenca pri jemanju zdravil
Objavljeno v DKUM: 02.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 65
Celotno besedilo (5,38 MB) |
