1. Preverjanje učinkovitosti pozitivno psihološke intervencije za izboljšanje psihičnega blagostanja učencev : magistrsko deloMišel Matjašič, 2024, magistrsko delo Opis: Vedno več podatkov nakazuje porast psiholoških stisk pri otrocih in mladostnikih, hkrati neobetavno sliko opazimo tudi na področju zadovoljstva z življenjem. Iz tega razloga se zdi smiselno preventivno razvijati in krepiti veščine, značaj in notranje blagostanje, saj to otrokom in mladostnikom ne bo pomagalo samo pri spopadanju s težavami, temveč tudi pomagalo živeti polno in zadovoljno življenje. Orodje, ki se pogosto uporablja za namensko spodbujanje psihičnega blagostanja, so pozitivno psihološke intervencije. V magistrskem delu smo proučili učinkovitost sedem tednov trajajoče pozitivno psihološke intervencije, ki smo jo zasnovali in implementirali z namenom krepitve psihičnega blagostanja mladostnikov. Končni vzorec zajema 74 učencev osnovne šole, starih med 11 in 14 let (M = 12,03; SD = 0,79). Udeleženci so pred in po intervenciji izpolnili vprašalnike, s katerimi smo merili komponente subjektivnega emocionalnega blagostanja. Raziskali smo tudi njihovo doživljanje in vrednotenje programa. V programu sodelujoči udeleženci so poročali o višjem zadovoljstvu s prijatelji in šolo, hkrati pa o nižjem negativnem afektu v primerjavi z udeleženci kontrolne skupine. Medtem sprememb v splošnem življenjskem zadovoljstvu in pozitivnem afektu nismo prepoznali. Naše ugotovitve nakazujejo obetajoče posledice pozitivno psiholoških intervencij v šolskem okolju, obenem pa nudijo pomembna izhodišča za nadaljnje raziskovanje.
Ključne besede: pozitivna psihologija, pozitivna edukacija, subjektivno blagostanje mladostnikov, pozitivno psihološke intervencije
Objavljeno v DKUM: 14.03.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
 Celotno besedilo (850,45 KB) |
2. Komunikacija z otroki z motnjo avtističnega spektraUlla Krajnc, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Komunikacija z otroki z avtizmom je ključnega pomena za njihov razvoj, vključevanje v okolje in kakovost življenja. Kljub težavam njihovega izražanja in razumevanja obstajajo številne verbalne in neverbalne intervencije, ki lahko učinkovito izboljšajo interakcijo in omogočijo boljše razumevanje njihovih potreb. Komunikacija z njimi zahteva prilagoditev intervencij glede njihove specifičnosti in invalidnosti.
Metode: Izvedli smo pregled, analizo in sintezo literature v angleškem jeziku brez časovnih omejitev. Znanstveno literaturo smo iskali v CINAHL Ultimate (EBSCOhost), PsychARTICLES (EBSCOhost), PubMed, ScienceDirect in dodatno v Google Scholar. Članke, ki so ustrezali našim kriterijem in omejitvam, smo vključili v podrobno analizo ter jih razvrstili po nivojih glede na hierarhijo dokazov. Podatke smo prikazali s pomočjo evalvacijske in sintezne tabele.
Rezultati: V končno raziskavo smo vključili 11 raziskav. Ugotovili smo, da se z verbalnimi in neverbalnimi komunikacijskimi intervencijami spontana komunikacija otrok z avtizmom izboljša, povedo več (novih) besed, besede so bolj razumljive, poveča se socialno-komunikacijsko vedenje, poveča se čas, preživet v igri, namenjeni razvoju, vzpostavijo se boljši odnosi s starši, zmanjša se problematično vedenje.
Razprava in zaključek: Za najbolj učinkovite verbalne intervencije so se izkazale jasnost in enostavnost komunikacije, ponavljanje besed, prilagoditev hitrosti govora, uporaba konkretnih izrazov. Pri neverbalnih intervencijah smo izpostavili slike, simbole, očesni stik, govorico telesa. Rezultati kažejo, da kombinacija verbalnih in neverbalnih intervencij ter individualni pristop omogočata boljšo vključitev otrok z avtizmom v komunikacijske interakcije.
Ključne besede: Medosebni odnosi, terapevtske intervencije, otroci in mladostniki, avtizem
Objavljeno v DKUM: 17.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 49
Celotno besedilo (1,19 MB) |
3. Izboljšanje kakovosti spanca pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikihŠpela Čuš, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Spanje je pomembno za ohranjanje zdravja, dobrega počutja in otrokovih kognitivnih sposobnosti. V času hospitalizacije je moteno zaradi zunanjih in notranjih dejavnikov. Namen zaključnega dela je raziskati možne načine in intervencije za izboljšanje kakovosti spanca pri hospitaliziranih otrocih in mladostnikih.
Metode: Izvedli smo pregled literature v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, Cochrane Library in ScienceDirect. Pri pregledu in izbiri raziskav smo upoštevali smernice PRISMA. Sintezo podatkov smo prikazali z vsebinsko analizo.
Rezultati: Od identificiranih 377 smo v analizo vključili 8 raziskav. Ugotovili smo, da intervencije, kot so podporna oskrba, osvetljen glasbeni vrtiljak, uspavanka, intervencija s spanjem, v primerjavi s standardno oskrbo ob prejemu kemoterapije ter prilagoditev bolniškega okolja, pozitivno vplivajo na kakovost spanca v bolnišnici. Za pravljice, tehnike sproščanja, igro in telesno aktivnost pa bi bili potrebni bolj zanesljivi rezultati.
Razprava in zaključek: Posvečanje pozornosti otrokovim navadam in rutinam ter pristopi k izboljšanju spanca so ključnega pomena za spodbujanje spanca. Na kakovost spanja lahko vplivajo tudi kengurujčkanje, omejitev dremanja in uporaba kofeina kot farmakološki pristopi, vendar so potrebne dodatne raziskave. Nadaljnje raziskovanje ter preučevanje te tematike in intervencij lahko pripomore k večji kakovosti spanca hospitaliziranih otrok.
Ključne besede: Intervencije, spanje, bolnišnica, pediatrični pacienti
Objavljeno v DKUM: 09.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 31
Celotno besedilo (1,47 MB) |
4. Zapleti povezani z bolnišničnim transportom kritično bolnegaMaja Draganič, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Za namen zagotovitve potrebnih postopkov in posegov zdravljenja kritično bolnih v enoti intenzivne terapije je pogosto treba opravljati bolnišnične transporte. Med transportom je kritično bolni posebej ranljiv, saj obstaja tveganje za nastanek zapletov. Namen zaključnega dela ja raziskati najpogostejše zaplete in identificirati intervencije, s katerimi preprečimo nastanek le-teh.
Metode: V zaključnem delu smo izvedli pregled literature, objavljene v časovnem obdobju med letoma 2014 in 2024, v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL Ultimate in MEDLINE. Uporabili smo opisno ali deskriptivno metodo dela. Potek pregleda literature smo prikazali v diagramu PRISMA. Identificirane raziskave smo analizirali in predstavili v evalvacijski tabeli. Izvedli smo sintezo identificiranih raziskav, ki smo jo razvrstili po hierarhiji dokazov.
Rezultati: V končno analizo smo vključili osem raziskav. Najpogostejši zapleti bolnišničnega transporta so hemodinamska in respiratorna nestabilnost, odpoved opreme ter nenamerna odstranitev sond in katetrov. Med intervencije za preprečevanje zapletov, povezanih s transportom kritično bolnega, spadajo strukturirana priprava na transport, hemodinamska in respiratorna stabilnost kritično bolnega, usposobljeno osebje, ustrezna oprema, neprestano spremljanje parametrov ter komunikacija med vsemi člani ekipe med transportom.
Razprava in zaključek: Rezultati so pokazali, da so s transportom kritično bolnih povezani zapleti, ki se lahko pojavijo med bolnišničnim transportom in lahko privedejo do hudih posledic. Ključnega pomena je poznavanje zapletov in intervencij za preprečevanje teh.
Ključne besede: enota intenzivne terapije, prevoz, pacient, neželeni dogodki, intervencije
Objavljeno v DKUM: 04.09.2024; Ogledov: 64; Prenosov: 91
Celotno besedilo (631,49 KB) |
5. |
6. Preprečevanje in obvladovanje mišično-skeletnih težav in bolečin pri medicinskih sestrah s pomočjo ergonomskih pristopovUrška Broz, 2024, magistrsko delo Opis: Uvod: Mišično-skeletne težave in bolečine predstavljajo prevladujočo vrsto težav, s katerimi se srečujejo medicinske sestre zaradi zahtevnih delovnih pogojev in visokih fizičnih obremenitev pri rokovanju s pacienti. Namen magistrskega dela je preučiti vpliv ergonomskih pristopov na preprečevanje in obvladovanje mišično-skeletnih težav in bolečin pri medicinskih sestrah.
Metode: Izvedli smo sistematični pregled znanstvene literature. Vključili smo relevantne raziskave, ki so preučevale uporabo ergonomskih pristopov pri preprečevanju in obvladovanju mišično-skeletnih težav ter bolečin pri medicinskih sestrah. Pri sistematičnem pregledu smo sledili smernicam PRISMA. Za oceno kakovosti raziskav smo uporabili JBI orodje in hierarhijo dokazov.
Rezultati: V analizo smo vključili 9 raziskav. Rezultati pregleda literature so pokazali, da uporaba kombinacije ergonomskih pristopov prispeva k zmanjšanju mišično-skeletnih težav in bolečin pri medicinskih sestrah. Intervencije, kot so prilagajanje delovnih postaj, uporaba ergonomskih pripomočkov, izobraževanje o pravilnih telesnih položajih in tehnikah dvigovanja ter preprečevanje ponavljajočih se gibov so se izkazale kot učinkovite pri zmanjševanju obremenitev in izboljšanju delovnih pogojev. Poleg tega smo identificirali tudi nekatere ovire pri izvajanju ergonomskih pristopov.
Razprava in zaključek: Na podlagi ugotovitev je priporočeno, da se v zdravstvenih ustanovah izvajajo celoviti programi ergonomskega usposabljanja, prilagoditve delovnih okolij ter promocija ozaveščenosti o pomenu ergonomije pri preprečevanju mišično-skeletnih težav in bolečin pri medicinskih sestrah.
Ključne besede: ergonomija, intervencije, fizične obremenitve, zdravstvo, lajšanje bolečin
Objavljeno v DKUM: 04.07.2024; Ogledov: 139; Prenosov: 58
Celotno besedilo (1,78 MB) |
7. Podporne intervencije družinskih članov pacienta s Parkinsonovo boleznijoMatija Škrlec, 2024, diplomsko delo Opis: Uvod: Parkinsonova bolezen je neozdravljiva, nevrodegenerativna bolezen, ki ima zelo raznoliko klinično sliko. Posledica bolezni je okrnjena fizična in kognitivna funkcija pacientov, kar zahteva veliko pomoči tudi od družinskih članov svojcev s Parkinsonovo boleznijo. Namen zaključnega dela je bil raziskati, katere intervencije se izvajajo za podporo družinskim članom pacienta s Parkinsonovo boleznijo.
Metode: Pri pisanju smo uporabili opisno ali deskriptivno metodo dela. Raziskave so bile pridobljene iz podatkovnih baz CINAHL, PubMed, Cochrane Library in ScienceDirect. Uporabili smo metodi analize ter sinteze. Raziskave smo razvrstili na ravni, glede na izbrano hierarhijo dokazov.
Rezultati: V končno analizo je bilo vključenih šest raziskav, ki so bile narativni pregled literature (n = 2), kvalitativne (n = 2), kvantitativne (n = 2), ali raziskave mešanih metod (n = 1). Družinskim članom so najpogosteje nudene intervencije izobraževanja, za sprejemanje vloge skrbnika, nudenje oziroma svetovanje duhovne oziroma duhovniške podpore v okviru paliativne oskrbe, ter socialna podpora oziroma izmenjava izkušenj med družinskimi člani v okviru psihoizobraževalnega programa.
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo, da obstajajo koristne intervencije, kot so izobraževalni programi za družinske člane, vendar pa ne obstaja veliko raziskav, ki bi točno opredelile, kako bi naj bila izobraževanja strukturirana.
Ključne besede: Parkinsonova bolezen, družinski člani, podporne intervencije
Objavljeno v DKUM: 22.04.2024; Ogledov: 339; Prenosov: 112
Celotno besedilo (1,34 MB) |
8. Preparing patients to undergo surgeryZlatka Rakovec-Felser, Špela Planinc, Marjanca Matvoz, Lea Vidovič, 2015, izvirni znanstveni članek Opis: Purpose: This study aimed to evaluate patient anxiety levels and ways of coping, while they are waiting in the hospital to undergo surgery. Methods: One hundred fifty-four patients were included from four different surgical departments (62 females and 92 males), 24%86 years of age (mean age [M] = 58.8 years). The following instruments were applied: a semi-structured interview; the State-Trait Inventory for Cognitive and Somatic Anxiety; and The Brief Cope Inventory. Results: One-half of the patients (50%) expressed a fear to undergo surgery; 28 % of the patients said that they were afraid of anaesthesia, regarderless of the type of anaesthesia, and 54% of patients expressed a fear and worry about the outcome of surgery. Women (Mas % SDas =32.58%8.01; Mat % SDat =35.16%8.97; in general, Ma % SDa =67.74%15.44) had state and trait anxiety significantly more often than men (Mas % SDas =28.11%6.21; Mat % SDat =30.29%7.48; in general Ma % SDa=58.40%12.74). Elderly males fall due to the received weak social support into the risk group of patients. They less often/less directly express their needs and emotions, and are less active in searching for information or advice in the social environment. In stressful situations, elderly males also frequently give up the attempt to obtain the goals with which the stressor is interfering. Conclusion: Patients who wait to undergo surgery should not suffer anxiety needlessly because it is known that anxiety has a negative impact on the course and outcome of surgical procedures. The pre-operative management of a patient%s anxiety is therefore important and a well-educated medical care team should be familiar with the appearance of anxiety, communication skills, and relaxation treatment.
Ključne besede: anksioznost, spoprijemanje s stresom, operacija, podporne intervencije
Objavljeno v DKUM: 11.04.2024; Ogledov: 186; Prenosov: 10
Celotno besedilo (150,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo! |
9. Priprava nosečnic na dojenjeKaja Jecl, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Dojenje je najbolj naraven in kakovosten način hranjenja dojenčka. Je najbolj preprost način, s katerim otroku zagotovimo vsa hranila, ki jih potrebuje za rast in razvoj. Izredno pomembna je priprava nosečnic na dojenje za uspešnost le-tega po porodu. Namen zaključnega dela je na podlagi pregleda literature raziskati, kako z izobraževalnimi intervencijami vplivamo na pripravo nosečnic na dojenje.
Metode: V zaključnem delu smo uporabili deskriptivno ali opisno metodo dela. Za iskanje znanstvene literature smo uporabili naslednje tuje podatkovne baze: PubMed, Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature (CINAHL), Cochrane Library in ScienceDirect. S pomočjo PRISMA diagrama smo predstavili potek iskanja literature. Vključili smo vse članke, ki ustrezajo našim omejitvam. Prikazali smo jih s pomočjo evalvacijske tabele ter naredili sintezo vseh vključenih raziskav.
Rezultati: V končno analizo smo vključili 9 raziskav, s katerimi smo ugotovili, da s pomočjo izobraževalnih intervencij v času nosečnosti vplivamo na uspešno dojenje in trajanje le-tega. Od tega smo v končno analizo vključili 3 raziskave, ki so vključevale pregled literature ter 6 posameznih raziskav. Vse izmed vključenih raziskav so pokazale pozitiven učinek priprave nosečnic na začetek in trajanje dojenja.
Razprava in zaključek: Izobraževalne intervencije v kombinaciji s predporodno in poporodno podporo nosečnici pomagajo pri začetku dojenja ter pozitivno vplivajo na trajanje izključnega dojenja. V času nosečnosti imajo pomembno vlogo prav zdravstveni delavci v programih šole za starše.
Ključne besede: dojenje, nosečnice, izobraževalne intervencije
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 625; Prenosov: 142
Celotno besedilo (1,13 MB) |
10. Intervencije za krepitev čustvene odpornosti medicinskih sester s področja mentalnega zdravjaAmir Alić, 2023, diplomsko delo Opis: Uvod: Čustvena odpornost predstavlja dinamičen in prilagodljiv koncept predvsem v kontekstu premagovanja stiske znotraj parametrov posameznikovega razvojnega in transformativnega kontinuuma. Predstavljen koncept je zelo pomemben za medicinske sestre na področju duševnega zdravja, saj se vsakodnevno srečujejo s stresnimi situacijami. Namen raziskovalnega dela je raziskati intervencije za krepitev čustvene odpornosti medicinskih sester za delo na področju duševnega zdravja.
Metode: Pregledana je bila znanstvena literatura. Članki, pridobljeni v angleškem jeziku, so iz naslednjih podatkovnih baz: PubMed, Medline, Cochrane Library, Science Direct ter Wiley Online Library. Potek iskanja literature je prikazan z diagramom PRISMA. Sledili sta sinteza in analiza zbranih virov.
Rezultati: Identificiranih je bilo 601 virov. Šest člankov smo vključili v raziskavo. Na osnovi rezultatov obstajajo relevantni dokazi, da večina omenjenih intervencij v naši raziskavi, ki jih medicinske sestre izvajajo za krepitev čustvene odpornosti, le-to dejansko krepijo. Žal je število izvedenih raziskav majhno.
Razprava in zaključek: Intervencije, omenjene v raziskavi, so izpostavljene kot efektivne za krepitev čustvene odpornosti. Večina intervencij, omenjenih v sklopu programa, je za zmanjševanje stresa, obstajajo pa tudi intervencije, ki jih lahko medicinske sestre same izvajajo. Menimo, da se zdravstveni delavci premalo zavedajo pomena psihofizičnega zdravja. Ustanove, v katerih so zdravstveni delavci zaposleni, bi morale dajati večji pomen izobraževanju, usmerjenemu prav v tehnike krepitve čustvene odpornosti.
Ključne besede: intervencije, krepitev, čustvena odpornost, psihiatrične medicinske sestre
Objavljeno v DKUM: 06.12.2023; Ogledov: 377; Prenosov: 64
Celotno besedilo (456,24 KB) |
