| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Portretna fotografija kot predmet manipulacij in temelj v umetniških praksah 20. stoletja : magistrsko delo
Ines Žarki, 2022, magistrsko delo

Opis: Magistrska naloga z naslovom Portretna fotografija kot predmet manipulacij in temelj v umetniških praksah 20. stoletja skozi zgodovinski pregled medsebojnih vplivov portretne fotografije, razvoja fotografske tehnologije in vloge manipulacije v zgodnjih letih medija raziskuje pojavnost intermedijskih umetniških praks in umetniških intervencij v fotografiji. Naloga analizira razliko med likovno-manipulacijskimi in intermedijskimi odnosi in skladno s pojavom novih praks razlaga pojem umetniških intervencij. Nadalje analizira ustvarjalne procese pionirjev intermedijskega združevanja fotografije in drugih medijev Arnulfa Rainerja, Gerharda Richterja in Sigmarja Polkeja. Skozi njihove umetniške prakse naloga raziskuje vlogo posameznega medija, njegove izrazne (z)možnosti in doprinos k celotni podobi umetniških del. Serija del After Face Farces (Po obraznih farsah), izdelana v praktičnem delu naloge in zasnovana kot hommage Rainerjevi seriji Face Farces (Obrazne farse), obravnava Rainerjeve ustvarjalne prakse in jih prenaša v lasten umetniški izraz.
Ključne besede: portretna fotografija, likovna manipulacija, umetniška intervencija, intermedijska umetnost
Objavljeno v DKUM: 19.05.2022; Ogledov: 72; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (17,40 MB)

2.
Vpliv prehranskih intervencij zdravstvenih delavcev na kakovost življenja onkoloških bolnikov
Nejc Krajnčič, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Kakovost življenja je pri bolnikih z onkološkim obolenjem velikokrat znižana. Zaradi narave bolezni ta pogosto vodi v izgubo telesne mase in podhranjenost. Posledično se znižata kakovost življenja in terapevtski odziv. Z različnimi pristopi se to pri onkoloških bolnikih lahko prepreči. Namen tega zaključnega dela je pregledati vpliv prehranskih intervencij na kakovost življenja onkoloških bolnikov. Metode: Izvedli smo sistematični pregled strokovne literature na zastavljeno tematiko. Članke smo iskali z vnaprej zastavljenim iskalnim nizom v naslednjih bazah podatkov: PuBmed, Cinahl in Medline. Uporabili smo deskriptivno metodo in metodo kompilacije. Izbrane članke smo nato kritično ocenili z orodjem ter analizirali in sintetizirali rezultate. Rezultati: Onkološko obolenje velikokrat povzroči znižan prehranski status, kakovost življenja in posledično tudi odziv na zdravljenje. Z individualiziranimi prehranskimi intervencijami se lahko omili ali odstrani neželene učinke bolezni in njenega zdravljenja, kar posledično povzroči dvig kakovosti življenja in toleranco na zdravljenje. Razprava in sklep: Pri bolezni, za katero še ne poznamo učinkovitega zdravljenja in le to povzroča številne stranske učinke, je vsako dejanje, ki lahko dvigne kakovost življenja takšnih bolnikov, dragoceno. Tako so za boljšo kakovost življenja zgodnje, individualizirane in intenzivne prehranske intervencije učinkovite ter dobro sprejete s strani onkoloških bolnikov in bi se morale začeti uvajati v standardno zdravljenje.
Ključne besede: Onkološki bolniki, prehranska intervencija, kakovost življenja
Objavljeno v DKUM: 13.04.2022; Ogledov: 240; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,02 MB)

3.
Ukrepi za boljšo adherenco do antipsihotikov pri zdravljenju shizofrenije
Jana Krepek, 2022, diplomsko delo

Opis: Uvod: Neupoštevanje predpisane antipsihotične terapije je pogost problem pri pacientih s shizofrenijo, ki vodi v poslabšanje simptomov in ponovitev bolezni ter morebitno hospitalizacijo. Namen zaključnega dela je, narediti pregled literature in opisati učinkovite intervencije, ki so učinkovite pri pacientih s shizofrenijo, da redno jemljejo antipsihotično terapijo. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo uporabili sistematični pregled literature v angleškem jeziku. S pomočjo vključitvenih in izključitvenih kriterijev smo v podatkovnih bazah PubMed, CINAHL, APA PsycArticles in MEDLINE poiskali ustrezno literaturo. Potek iskanja je prikazan s PRISMA diagramom. Opravljena je bila kritična ocena člankov s pomočjo orodja Joanna Briggs Critical Appraisal Checklist. Izbrana literatura je bila analizirana in sintetizirana. Rezultati: V končno analizo literature smo vključili deset člankov. Ukrepi posameznih raziskav so si med seboj precej podobni in vsebujejo podobne pristope. Osnova večine raziskav temelji na večkratnih srečanjih pacienta in zdravstvenega delavca za vzpodbujanje, spremljanje in ovrednotenje upoštevanja zdravljenja. V večini raziskav so se tekom srečanj osredotočili na psihoedukacijo, vedenjski in kognitivni trening. Preostale intervencije so bile vključevanje družine v zdravljenje, Tai-chi trening, telefonski klic in intervju z medicinsko sestro ter razni opomniki za zaužitev zdravila v obliki SMS sporočila, telefonskih aplikacij ali pametnih razdeljevalcev tablet. Razprava in sklep: Raziskani ukrepi za izboljšanje adherence do antipsihotikov predstavljajo koristno informacijo tako za zdravstvene delavce kot za svojce obolelega. Z njihovo pomočjo lahko izboljšamo adherenco do antipsihotikov in lažje nadzorujemo simptomatiko bolezni.
Ključne besede: shizofrenija, intervencija, antipsihotična zdravila
Objavljeno v DKUM: 04.03.2022; Ogledov: 210; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (655,84 KB)

4.
Paliativna oskrba pacienta z neozdravljivo boleznijo na urgenci
Anja Černigoj, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Zdravstveni delavci nimajo zadostnega znanja o paliativni oskrbi, ki pa je bistvenega pomena takrat, ko imamo pacienta z neozdravljivo boleznijo v urgentni obravnavi. Pomembno je, da mu zdravstveni delavci znajo nameniti posebno skrb in pozornost glede na specifiko bolezni ter obravnave. Namen diplomskega dela je raziskati, na kakšen način zdravstveni delavci zagotavljajo paliativno oskrbo v urgentni dejavnosti. Metode: Diplomsko delo temelji na pregledu literature. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: SAGE, CINAHL, MEDLINE, PubMed in ScienceDirect. Postopek ekstrakcije člankov smo predstavili s pomočjo PRISMA diagrama. Rezultati: Pri pregledu literature smo skupaj dobili 592 zadetkov, od katerih smo v raziskavo uvrstili 5 člankov. Ugotovili smo, da negovalno osebje v urgentni obravnavi uporablja specifičen pristop do pacienta. Zdravstveno osebje je v urgentni obravnavi pogosto časovno omejeno, saj se lahko pacientovo stanje hitro spremeni in ne dobi pomembnih podatkov. Razprava in sklep: V urgentni obravnavi so ključnega pomena hitrost obravnave, sposobnost postavljanja prioritet ter strokovnost obravnave. Zdravstveno osebje se vsakodnevno srečuje s situacijami, ki odločajo o življenju. V okviru paliativne oskrbe pri pacientu z neozdravljivo boleznijo se izvajajo intervencije, kot so lajšanje obremenjujočih simptomov, postavitev ciljev ter vzpostavitev terapevtske komunikacije. Pozornost je usmerjena na duhovne in socialne skrbi pacienta.
Ključne besede: paliativna oskrba, pacient, kronične bolezni, urgenca, intervencija
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 300; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (545,44 KB)

5.
Razvoj, implementacija in evalvacija programa krepitve duševnega zdravja v ženskem zaporu
Špela Horvat, 2021, magistrsko delo

Opis: Zaprte ženske predstavljajo posebno skupino oseb v zaporu, za katere je značilna visoka stopnja pojavnosti težav v duševnem zdravju. S tem namenom je bil v okviru magistrskega dela razvit program krepitve duševnega zdravja, ki je bil nato implementiran na obsojenkah ZPKZ Ig. V eksperimentalno zasnovano študijo je bilo vključenih 18 udeleženk, od tega 7 udeleženk eksperimentalne skupine in 11 udeleženk kontrolne skupine. Vse udeleženke so pred izvedbo intervencije izpolnile baterijo vprašalnikov, nato so udeleženke eksperimentalne skupine obiskovale dvotedenski program krepitve duševnega zdravja, udeleženke kontrolne skupine pa intervencije niso prejele. Udeleženke eksperimentalne skupine so med programom in po njegovem zaključku sodelovale v evalvaciji izvedenega, udeleženke obeh skupin pa so po koncu programa izpolnile isto baterijo vprašalnikov kot na začetku raziskave. Za preverjanje učinkov izvedene intervencije sta bili izpeljani mešana MANOVA (kvantitativno raziskovanje) in vsebinska analiza (kvalitativno raziskovanje). Iz kvantitativnih rezultatov je razvidna uspešnost intervencije pri izboljšanju pismenosti o duševnem zdravju na področju depresije in anksioznosti, kvalitativni rezultati pa so pokazali, da udeleženke izvedeni program zaznavajo kot uporaben in učinkovit pri opolnomočenju zaprtih žensk na področju duševnega zdravja. V prihodnje je predlagana izvedba več študij in intervencij na (slovenski) ženski zaporski populaciji s poudarkom na iskanju načinov vključitve nemotiviranih zaprtih žensk.
Ključne besede: zapor za ženske, Zavod za prestajanje kazni zapora Ig, obsojenke, duševno zdravje, intervencija
Objavljeno v DKUM: 11.10.2021; Ogledov: 267; Prenosov: 34
.pdf Celotno besedilo (2,34 MB)

6.
Hipotermija med operacijo pri odraslih
Vlado Šprem, 2021, diplomsko delo

Opis: Povzetek Uvod: hipotermija je pogost pojav, ki nastane pred, med in po operaciji, in je ključnega pomena za okrevanje pacienta. Hipotermija je velikokrat eden izmed vzrokov za nastanek krvavitve, infekcije rane, slabše celjenje ran in nenazadnje vzrok za daljše hospitalizacije. Namen zaključnega dela je opisati preprečevanje hipotermije med operacijo pri odraslih pacientih. Metode: v zaključnem delu smo izvedli sistematični pregled literature znanstvenih in strokovnih člankov v tujem jeziku. Literaturo smo iskali v naslednjih podatkovnih bazah: PubMed, CHINAL in Medline. Potek iskanja literature smo predstavili v PRISMA diagramu. Zbrane podatke smo analizirali in sintetizirali. Rezultati: nastanek hipotermije pred, med in po operaciji ima velik pomen, tako za uspešnost delavcev pri obravnavi pacienta, kot tudi za splošno zadovoljstvo pacienta. S pomočjo vzdrževanja normotermije in preprečitvijo hipotermije med operacijskim posegom se izboljša celjenje operacijskih ran, zmanjša možnost izgube krvi in skrajša se čas hospitalizacije ter posledično zniža stroške obravnave. Diskusija in zaključek: pri neuspešnem preprečevanju nastanka hipotermije lahko pride do zapletov, ki so življenjsko ogrožujoči in nenazadnje neprijetni za pacienta, pri tem pa se daljša zdravljenje in povečuje finančno breme v zdravstvu. Zelo pomembna je meritev telesne temperature pacientov pred, med in po operacijskem posegu.
Ključne besede: hipotermija, intervencija, operacija.
Objavljeno v DKUM: 17.08.2021; Ogledov: 514; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (902,01 KB)

7.
Antibiotična zaščita v kirurgiji : kako jo predpisujemo
Matej Žnidarič, 2019, končno poročilo o rezultatih raziskav

Ključne besede: perioperativna antibiotična zaščita, kirurgija, intervencija, ortopedija, urologija, perinatologija
Objavljeno v DKUM: 30.11.2020; Ogledov: 428; Prenosov: 48
.pdf Celotno besedilo (507,61 KB)

8.
Spletna intervencija čuječnosti za zmanjšanje izgorelosti pri študentih
Sanja Kolarič, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrski nalogi smo preverjali učinke spletne intervencije čuječnosti na izgorelost, čuječnost, neprilagojene miselne vzorce, pozitivni in negativni afekt pri študentih. V začetku je bilo vključenih 118 udeležencev, ki so bili pozneje razdeljeni v eksperimentalno (končni N = 24) in kontrolno skupino (končni N = 19). Udeleženci v eksperimentalni skupini so bili deležni tritedenske intervencije čuječnosti (prirejene po programu NARA), pri kontrolni skupini ni bilo zadanih posebnih aktivnosti. Učinke intervencije smo preverjali s pomočjo mešane MANOVE in ugotovili, da je v času prišlo do določenih sprememb. Čeprav se te v izraženosti spremenljivk niso statistično pomembno razlikovale med kontrolno in eksperimentalno skupino, smo izvedli nadaljnje analize za vsako spremenljivko posebej. Naša glavna ugotovitev se nanaša na neprilagojene miselne vzorce, ki so se statistično pomembno različno spremenili v kontrolni in eksperimentalni skupini, zraven tega se je pokazala tudi velika velikost učinka. Kljub nekaterim pomanjkljivostim so se pokazale nezanemarljive spremembe v izraženosti spremenljivk, ki bi jih ob določenih pogojih lahko posplošili na populacijo. Raziskava je ena prvih v našem okolju, ki je vključevala spletno intervencijo čuječnosti. Slednja bi ob določenih izboljšavah lahko imela pomembno aplikativno vrednost pri zaposlenih in v organizacijskih okoljih nasploh.
Ključne besede: izgorelost, čuječnost, neprilagojeni miselni vzorci, spletna intervencija
Objavljeno v DKUM: 14.09.2020; Ogledov: 565; Prenosov: 201
.pdf Celotno besedilo (806,03 KB)

9.
Analgezija v predbolnišničnem okolju
Matej Ploder, 2020, magistrsko delo

Opis: Uvod: Bolečina je eden izmed najpogostejših vzrokov, zaradi katerih se ljudje zatekajo po nujno medicinsko pomoč. Analgezija v predbolnišničnem okolju ima velik pomen. Namen magistrskega dela je ugotoviti, ali je bolečina prepoznana ter kako dobro in na kakšen način je zdravljena. Metode: Uporabljena je bila deskriptivna metoda dela s pregledom literature. Instrument zbiranja podatkov so bili pregledani protokoli nujne intervencije (PNI). Pridobljene podatke smo obdelali z uporabo deskriptivne in inferenčne statistike. Za obdelavo smo uporabili programsko orodje SPSS (IBM SPSS Statistics 21) in Microsoft Office Excel 2015. Rezultati: Študija je zajemala vsebino oz. pregled 100 protokolov nujne intervencije (PNI). Povprečna starost pacientov je bila pri moških 57,61 leta in pri ženskah 65,12 leta. V raziskavi smo obravnavali 42 poškodb in 58 bolezenskih stanj. Podatki kažejo, da je bila povprečna vrednost bolečine, ki so jo pacienti izrazili ob prihodu ekipe NMP, 5,59 po VAS-lestvici. Povprečna vrednost bolečine po aplikaciji NSAID, opioidnega analgetika ali kombinaciji obeh pa je znašala 2,33 po VAS, kar pomeni, da se je bolečina povprečno zmanjšala za 58,31 %. V raziskavi smo ugotovili, da je bil najpogosteje apliciran NSAID natrijev metamizolat v odmerku 2,5 g, v kategoriji opioidnih analgetikov je bil najpogosteje apliciran tramadol v odmerku 100 mg. V 29 primerih smo uporabili kombinacijo NSAID in opioidnega analgetika, najpogosteje natrijev metamizolat v kombinaciji s tramadolom. Interpretacija in zaključek: Podatki v raziskavi kažejo, da je bila bolečina vedno zdravljena in prepoznana. Izbrana analgezija je bila ustrezna, kar se je izkazalo po pacientovih izražanjih bolečine po VAS (vizualna/verbalna analogna skala).
Ključne besede: bolečina, analgetiki, NSAID, opioidi, vizualna/verbalna analogna skala, prehospitalna enota, protokoli, nujna intervencija
Objavljeno v DKUM: 24.07.2020; Ogledov: 430; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (847,99 KB)

10.
Sodelovanje intervencijskih služb ob prometnih nesrečah v Občini Domžale : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Kaja Rožič, 2020, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava sodelovanje intervencijskih služb – gasilcev, policistov in nujne medicinske pomoči – ob prometnih nesrečah. Na območju Občine Domžale med intervencijske službe spadajo Center za zaščito in reševanje Domžale, Policijska postaja Domžale in Zdravstveni dom Domžale. Naloge vseh treh služb se namreč na intervenciji močno prepletajo, vse pa imajo isti cilj, ki jim ga lahko uspe doseči le z dobro usklajenostjo in sodelovanjem, pri čemer so jim lahko v pomoč skupna usposabljanja in vaje. Namen diplomskega dela je predstaviti način sodelovanja med službami na intervencijah, preučiti, kako dobro določena služba pozna svoje delo ter delo ostalih dveh služb in kakšno je njihovo medsebojno razumevanje. Z deskriptivno metodo so utemeljeni temeljni pojmi in naloge posamezne intervencijske službe ob nesreči: koga je v primeru prometne nesreče treba najprej poklicati, katere naloge pokriva točno določena intervencijska služba, kako poteka sama intervencija (kdo običajno na kraj pride prvi, kdo intervencijo vodi) ter kako se naloge med seboj prepletajo. S pomočjo štirih raziskovalnih vprašanj je raziskano, kako pogosto potekajo medagencijske vaje in izobraževanja, kako poteka vodenje intervencij, kakšen je pomen analiziranja prometnih nesreč ter kakšni so procesi reševanja težav, do katerih prihaja pri sodelovanju med intervencijskimi službami.
Ključne besede: diplomske naloge, intervencija, prometna nesreča, gasilci, policisti, nujna medicinska pomoč
Objavljeno v DKUM: 05.05.2020; Ogledov: 831; Prenosov: 105
.pdf Celotno besedilo (959,74 KB)

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici