SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 14
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
JOŽE LESKOVAR V LJUDSKI PESMI IN BESEDI
Marina Hrovat, 2012, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega dela, v katerem je predstavljena biografija Jožeta Leskovarja ter analiza njegovih priredb šestnajstih ljudskih pesmi za mešani zbor. Večji del diplomske naloge pa je praktični del, in sicer priprava na koncert in uspešna izvedba le tega. Poudarek pri tej diplomski nalogi je na ustrezni strokovni in organizacijski pripravi za uspešno izvedbo koncerta v celoti.
Ključne besede: Jože Leskovar, ljudska pesem, analiza in interpretacija partitur, diplomski koncert
Objavljeno: 03.07.2012; Ogledov: 2647; Prenosov: 320
.pdf Celotno besedilo (13,50 MB)

2.
KONCEPTUALNA PARADIGMA V UMETNOSTI POSTMODERNIZMA ZNOTRAJ DEL ERWINA WURMA
Matej Jarc, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu raziskujem polje konceptualizma in njegov prehod iz modernizma v postmodernizem. Konceptualizem je odločilno vplival na postmodernistično umetnost, saj je radikalno razširil pojem interpretacije umetnosti in umetniškega objekta. Z vnašanjem in kombinacijo različnih umetniških pristopov je razvil nove umetniške forme, pri čemer je izhajal iz Duchampovega ready-made objekta. Poglavitno vlogo konceptualizma je odigrala družbenokritična refleksija umetniškega dela, ki je težila h kritičnemu prevpraševanju ustaljenih družbenih praks in načel, ter je postala poglaviten element kvalitete konceptualnega dela. S prehodom umetnosti iz modernizma se je vsebina konceptualizma pričela prilagajati okolju postmodernistične umetnosti. V delih, ki jih nekateri imenujejo postkonceptualna ali neokonceptualna, tako opažamo manjšo stopnjo družbenokritične refleksije in večji poudarek na estetski ravni umetnine. V nalogi poskušam najti korelacijo med deli avstrijskega umetnika Erwina Wurma, ki deluje znotraj postkonceptualne usmeritve, in deli umetnikov, ki so delovali v obdobju zrelega konceptualizma. Za razumevanje zrelega konceptualizma izpostavljam dela Marcela Duchampa, Sola LeWitta, Paula Kosa, Johna Murphyja, Marine Abramović, Johna Hillarda in Victorja Burgina. Prav tako v nalogi izpostavljam dela Andyja Warhola in Anye Gallacio, s katerimi želim bralcu približati razvoj postmodernistične umetnosti. Stičišče med omenjenimi deli želim vzpostaviti s pomočjo raziskovanja kritične refleksije likovnega dela. Pri tem opažam, da je ta v nekaterih delih postkonceptualizma še vedno namensko prisotna kot ena izmed strategij umetniškega delovanja, medtem ko v drugih dobiva prikrit pomen, saj je umetniško delo samo po sebi reprezentacija stvarnosti, do katere lahko gojimo kritičen odnos.
Ključne besede: modernizem, postmodernizem, konceptualizem, postkonceptualizem, ready-made, instalacija, kritična refleksija, kritičen diskurz, interpretacija, reprezentacija.
Objavljeno: 27.03.2013; Ogledov: 1811; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (70,71 MB)

3.
IZBRANE PRIREDBE SLOVENSKIH LJUDSKIH ZA VISOKE GLASOVE SKLADATELJA AMBROŽA ČOPIJA
Urška Pečonik, 2013, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja raziskavo splošnih značilnosti ljudskih pesmi na Slovenskem, značilnosti petja ljudskih pesmi in značilnosti zborovskih priredb ljudskih pesmi. Na kratko je predstavljeno življenje in delo skladatelja Ambroža Čopija ter značilnosti njegovega opusa. Skozi analize osmih priredb slovenskih ljudskih pesmi skladatelja Ambroža Čopija so opisane značilnosti izbranih ljudskih pesmi ter primerjava teh s priredbami drugih avtorjev in z izvirnimi različicami. Pričujoče delo ponuja tudi kratke in splošne napotke za interpretacijo skladb in delo z zborom ter poročilo diplomskega koncerta, ki predstavlja praktični del diplomskega dela. Metodološki načini uporabljeni v diplomskem delu, so deskriptivna metoda, komparativna metoda, zgodovinska metoda, metoda klasifikacije in metoda analize ter sinteze.
Ključne besede: slovenska ljudska pesem, priredba ljudske pesmi za zbor, Ambrož Čopi, analiza in interpretacija ljudske pesmi, primerjava priredb ljudskih pesmi, koncert ljudskih pesmi
Objavljeno: 20.09.2013; Ogledov: 1427; Prenosov: 323
.pdf Celotno besedilo (10,90 MB)

4.
SLOVENSKA OSAMOSVOJITEV MED ETNIČNIMI IN IDEOLOŠKIMI INTERPRETACIJAMI
Jan Borucky, 2015, diplomsko delo

Opis: Sleherno proučevanje slovenske osamosvojitve spremljajo čustveni odzivi, še posebej če so si interpretacije tega pojava različne ali celo nasprotujoče. Pri tem je treba poudariti, da obravnava slovenske osamosvojitve ne dopušča omejevanja tega pojava zgolj na zgodovinski etno-politični vidik. Za pojasnjevanje slovenske osamosvojitve je treba upoštevati tudi družbeno strukturni vidik, torej analiza funkcije, ki jo ima osamosvojitev v slovenski družbeni strukturi. S tega vidika predstavlja osamosvojitev zgodovinski etnični mit. Vsak etnični mit pa je v vlogi neke ideologije. Za interpretacije slovenske osamosvojitve je odločilnega pomena ideologija, medtem ko zgodovinski vidik služi le vsebinski zapolnitvi ideološke interpretacije. Interpretacije slovenske osamosvojitve so torej ideološke interpretacije slovenskega etničnega mita. V boju za pravilno interpretacijo osamosvojitve torej ne gre za to katera je bolj prava ali napačna, ampak gre za boj med ideologijami.
Ključne besede: slovenska osamosvojitev, interpretacija, ideologija, zgodovinski etnični mit
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 418; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

5.
Argument teleološke redukcije v praksi slovenskih sodišč
Gaj Terzič, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava argument teleološke redukcije. Argument temelji na rezultatu teleološke metode razlage, ki pa je zagotovo teoretično ena najbolj spornih metod razlage pravnih aktov. Opredelitev objektivnega smisla oz. namena (ratio legis) je pogosto zapleteno in problematično opravilo. Običajno je rezultat razlage omejen z jezikovnim okvirom norme, vendar teleološka redukcija pripisuje besedilu pomen, ki ga jezik besedila ne podpira. Njen rezultat je celo »contra verba sed secundum rationem legis«, zato je še bolj sporna. Argument teleološke redukcije podpira tezo, da se pravno pravilo ne nanaša na konkretni primer, če je rezultat njegove uporabe (tj. pravna posledica oz. sankcija) v konkretnem primeru v nasprotju z namenom zakona. Zaradi navedenega je potrebna posebna previdnost pri iskanju namena. Teorija govori o težkih primerih, ki temeljijo na tehtanju in uravnoteženju. V tem primeru nimamo opravka zgolj z razlago ampak z nadaljnjim razvijanjem prava oz. doktrino zapolnjevanja pravnih praznin. V prvem delu avtor z namenom opredelitve teleološke redukcije obravnava teleološko razlago, primerjalno obravnava nekatere povezane ustaljene kanone razlage, primerja pravno praznino, ki se zapolnjuje s teleološko redukcijo, s pravo klasično pravno praznino in ugotavlja, da je razlika do pravih praznin bistvena, saj ne gre za odsotnost pravne ureditve, ampak za praznino, ki se pojavi kot posledica interpretacije (prekrita oz. vrednostna praznina). Obravnavani so vidiki, zaradi katerih je razlikovanje pomembno. V zadnjem poglavju je predstavljena sodna praksa uporabe argumenta teleološke redukcije.
Ključne besede: teleološka redukcija, interpretacija, teleološko razlogovanje, ratio legis, reductio ad absurdum, izjema, analogija, pravna praznina, prekrita praznina, sodna praksa.
Objavljeno: 13.04.2016; Ogledov: 765; Prenosov: 197
.pdf Celotno besedilo (978,71 KB)

6.
VOKALNI IZZIVI PRI DELU S PEVCI IN PEVSKIMI SESTAVI
Robert Feguš, 2016, diplomsko delo

Opis: Izvedba vokalnega koncerta na visoki kakovostni ravni zahteva obvladovanje pravilne pevske tehnike in obveznih odrskih spretnosti. Izkušnje kažejo, da si pevski solisti in zborovski pevci sicer želijo izpeljave kvalitetnih nastopov, vendar se pogosto povsem ne zavedajo pomena izobraževanja za natančno obvladovanje pevskih veščin. Osrednja raziskovalna nota diplomskega dela je povezana z izkustvenimi spoznanji, da je iskreno in pravilno artikulirano vsebinsko izražanje osnova vsakega pevskega izvajanja. Telesna aktivnost in pevski izraz sta opazno odvisna od vertikalnega zaznavanja tonske višine tako pri izvajanju melodičnih postopov kot tudi intervalnih skokov. Osebno sem mnenja, da površna uporaba solmizacijskih zlogov in klasičnega notnega zapisa v zgodnji fazi izobraževanja neposredno škoduje pravilni pevski telesni drži in dojemanju ekstremno oddaljenih tonov. Pevec se mora znebiti refleksnega odziva na priučeno navpično dojemanje melodije in se naučiti mirno in odprto sprejemati energijo horizontalnega gibanja. Problematičen je tudi odnos do zakladnice slovenskih in tujih glasbenih del, kar se odraža v poenostavljenem in poenotenem izvajanju sicer zgodovinsko ter demografsko precej raznolikih stilnih obdobij.
Ključne besede: Vokalna tehnika, petje, vokali, konzonanti, pevski izraz, dihanje, artikulacija, interpretacija, dinamika, dirigiranje, pevski obseg, resonanca
Objavljeno: 05.08.2016; Ogledov: 402; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (2,28 MB)

7.
INTERPRETACIJA V TURIZMU KOT NAČIN OHRANJANJA NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE
Jana Jeglič, 2016, diplomsko delo

Opis: Za razvoj turizma je zelo pomembno, da se razvija tako, da ne ogroža naravne in kulturne dediščine nekega okolja in da upošteva potrebe, interese in kulturo lokalnega prebivalstva. Med načine, ki lahko pomembno vplivajo na ohranjanje dediščine, uvrščamo tudi turistične programe, v katere so vključene primerne in učinkovite oblike interpretacije. V nalogi smo zato predstavili pomen in oblike interpretacije ter pripravili predlog interpretacije dediščine, ki je še posebej prilagojena ciljni skupini najmlajših. Prvi otrokov stik z naravnimi vrednotami in s kulturno dediščino je njihovo ožje lokalno območje, ki ga začnejo najprej odkrivati in spoznavati. Raziskava je potekala na območju občine Slovenska Bistrica, ki v svojem okolju vidi veliko možnosti za razvoj turizma. Naš namen je bil predlagati varen ter do narave in okolja prijazen obisk soteske potoka Bistrica – Bistriškega vintgarja, pomembne naravne vrednote. Raziskava se je dotaknila tudi predstavitve ohranjanja nesnovne kulturne dediščine – bajeslovnega izročila, ki je na tem območju izredno bogato. V predlogu, ki smo ga izdelali, smo se naslonili na literarno dediščino Jožeta Tomažiča in na predstavo Pohorska legenda, ki temelji na starodavni pripovedi o vodovniku, gospodarju tekočih in stoječih pohorskih voda. Za naravne vrednote in kulturno dediščino pa smo izdelali predlog, kako jih otrokom predstavimo z lutkami.
Ključne besede: naravna dediščina, kulturna dediščina, interpretacija dediščine, lutke, pravljice
Objavljeno: 27.10.2016; Ogledov: 527; Prenosov: 72
.pdf Celotno besedilo (552,18 KB)

8.
Pomen likovnega branja ilustracije pri interpretaciji leposlovnega besedila
Janja Batič, Dragica Haramija, 2015, izvirni znanstveni članek

Opis: Avtorici predstavljata izsledke raziskave o vlogi ilustracije pri interpretiranju leposlovnega besedila. V raziskavo sta vključili študente razrednega pouka in predšolske vzgoje, ki so ob pesmi Nika Grafenauerja Učenjak odgovarjali na vprašanja o značaju in videzu lirskega subjekta, književnem prostoru idr. Prva skupina anketiranih je odgovarjala ob pesmi z ilustracijo Lidije Osterc, druga pa ob pesmi z ilustracijo Marjana Mančka. Rezultati so pokazali, da ilustracija bistveno spreminja sporoči- lo besedila, predvsem kadar ilustrator z upodobitvijo okolja (ki v pesmi ni eksplicitno določeno) dodaja kontekst. Rezultati kažejo na nujnost celostnega branja ilustriranih besedil, saj je interakcija med besedilom in ilustracijo tista, ki podaja ključne informacije za razumevanje sporočila literarnega dela.
Ključne besede: slikanice, ilustracije, celostno branje, interpretacija, Grafenauer, Manček, Osterc, Pedenjped
Objavljeno: 13.07.2017; Ogledov: 206; Prenosov: 38
.pdf Celotno besedilo (402,26 KB)

9.
FILMSKA VZGOJA V PRVEM TRILETJU
Anja Pavšek, 2016, magistrsko delo

Opis: Filmska vzgoja je vzgoja, ki obsega različne oblike in metode dela s filmom, ki potekajo zunaj in tudi znotraj vzgojno-izobraževalnega procesa. V okviru teh metod in oblik dela poteka obravnava animiranega filma, ki je ena izmed oblik animacije. Vključevanje filma v pouk predstavlja bolj aktualen in zanimiv vzgojno-izobraževalni proces, ki omogoča pridobitev kakovostnejšega znanja. Učenci pa se morajo za to, da bi to znanje pridobili, najprej naučiti aktivnega gledanja filmov. Na ta način bodo opazili vse podrobnosti, ki so pomembne za interpretacijo filma, saj je slednja zelo pomemben element filmske vzgoje. Omogoča, da učenci prepoznajo sporočilo filma in kaj vse vpliva na njegovo vsebino. Učenci so tako sposobni razlikovati med dobrim in slabim filmom. Kljub številnim prednostim, ki jih prinaša filmska vzgoja, je ta v šolah še vedno zelo slabo zastopana. Več dejavnosti na tem področju izvaja Vzgojno-izobraževalni program Slon. Ta organizira izobraževanja učiteljev in tudi različne delavnice animiranega filma za otroke. Učitelji lahko tako pridobijo ustrezne kompetence, ki jih potrebujejo za pouk filmske vzgoje, učenci pa svoja dela predstavijo na različnih festivalih animiranega filma, kar jih dodatno motivira. S filmsko vzgojo se odpira nov vidik poučevanja, ki bo v prihodnje vse bolj aktualen in prepoznaven. Zato sem v svojem magistrskem delu raziskala, ali uporaba produktivne metode ustvarjanja animiranega filma vpliva na zaznavanje in razumevanje vloge in pomena posameznega segmenta animiranega filma ter s tem posredno na razvijanje recepcijske zmožnosti za gledanje filmov oziroma risank. Prav tako sem raziskala, kakšne so sposobnosti učencev za izdelavo animiranega filma.
Ključne besede: filmska vzgoja, metode in oblike dela, animirani film, interpretacija, izobraževanje
Objavljeno: 19.08.2016; Ogledov: 801; Prenosov: 146
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

10.
INTERPRETACIJA KULTURNE DEDIŠČINE NA GRADU RAJHENBURG
Tjaša Alegro, 2016, diplomsko delo

Opis: Interpretacija v turizmu predstavlja pomemben del celotne turistične izkušnje obiskovalca in vpliva na trajnostni razvoj turizma. Interpretacija kulturne dediščine navadno poteka v obliki osebne ali neosebne komunikacije. Naredili smo preliminarno raziskavo dveh oblik interpretacije – osebne in avdio posredovane interpretacije, ki sta na voljo obiskovalcem na gradu Rajhenburg. Želeli smo izvedeti, katera izmed interpretacij je uspešnejša pri spodbujanju pozitivnih stališč, spodbujanju znanja o kulturni dediščini gradu Rajhenburg in povečanju zadovoljstva obiskovalcev z obiskom gradu. Z analizo anketnih vprašalnikov, ki so jih obiskovalci reševali pred ogledom gradu Rajhenburg in po njem, smo ugotovili, da obe vrsti interpretacije spodbujata pozitivna stališča in znanja o kulturni dediščini ter povečujeta zadovoljstvo gostov z obiskom gradu Rajhenburg. Zaradi nereprezentativnega vzorca ne moremo izpostaviti ene izmed interpretacij kot učinkovitejšo. Trend rezultatov nakazuje, da bi se ob večjem vzorcu avdio posredovana interpretacija lahko izkazala za uspešnejšo.
Ključne besede: interpretacija, kulturna dediščina, osebna komunikacija, neosebna komunikacija
Objavljeno: 19.10.2016; Ogledov: 717; Prenosov: 116
.pdf Celotno besedilo (587,07 KB)

Iskanje izvedeno v 0.05 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici