| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 25
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Interpretation von Rilkes Vers „Rose, o reiner Widerspruch" : diplomsko delo
Melanie Osebek, 2023, diplomsko delo

Opis: Rainer Maria Rilke je moderni pesnik, ki sodi med najpomembnejše lirike nemškega prostora. Njegova dela so izjemno zanimiva, saj so zelo odprta za interpretacijo. To vabi mnoge avtorje in literarne kritike, da se preizkusijo in pripomorejo v razumevanju njegovih del. Med ta dela sodi tudi njegov nagrobni verz, ki ga je napisal sam. Verz je izjemno kratek, sestavljen le iz 12 besed. Zaradi postavitve in izbire besed je Rilke v verzu pustil ogromno prostora za ugibanje in individualno interpretacijo. To je bil tudi njegov stil pisanja, saj je tudi sam dejal, da so njegova dela napisana v smislu dvosmerne komunikacije, torej da mora bralec sam razmisliti kaj besede pomenijo. Zaključna naloga je sestavljena iz dveh delov. Prvi del je teoretičen, sestavljen iz informacij povezanih z Rilkejem, njegovim življenjem, njegovimi deli, obdobju moderne in ugotovitami kako se čas moderne opazi v Rilkejevem življenju in njegovih delih. Vse te informacije so potrebne in koristne za razumevanje zapisanih interpretacij. V drugem delu zaključne naloge pozornost posvečamo interpretaciji, njeni teoriji in interpretaciji obravnavanega verza s strani drugih avtorjev in kritikov, ki so Rilkejev nagrobni verz že predelali. Sledijo še moje interpretacije, ki jih primerjam z interpretacijami drugih avtorjev. Cilj naloge je doprinesti k razumevanju Rilkeja in njegovega dela.
Ključne besede: Rainer Maria Rilke, Moderna, Interpretacija
Objavljeno v DKUM: 26.01.2024; Ogledov: 80; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (472,17 KB)

2.
Turistične destinacijske organizacije : gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja
2023, zbornik

Opis: Monografijo z naslovom ' TURISTIČNE DESTINACIJSKE ORGANIZACIJE: gonila povezanega kreativnega zelenega razvoja in trženja' sestavljajo štirje znanstveni tematski sklopi namenjeni turističnim delavcem v javnem in zasebnem sektorju, študentom turizma in hotelirstva ter predstavnikom civilne družbe. 40 avtorjev se je v diskurzih osredotočilo na: (i) trajnostno upravljanje turističnih destinacij, ponudnikov in doživetij skozi dodajanje lokalne vrednosti, kot tudi na varnost v turizmu in načrtovano upravljanje kriznih situacij; (ii) digitalizacijo v turizmu za potrebe upravljanja in trženja deležnikov povezanih v destinacije; (iii) elemente destinacij skozi: kreativno ponudbo v naravi, kulturno dediščino, arhitekturne posebnosti, gastronomski turizem, nastanitve na turističnih kmetijah, vlogo sprejemnih turističnih agencij in turističnih vodnikov za nepozabna doživetja; ter (iv) nosilne produkte slovenskega turizma: aktivni turizem v naravi; valorizacija kulturne dediščine; velneške in zdravstvene storitve; prireditve in poslovna srečanja; gastronomska doživetja in vinske destinacije. Proučevane vsebine so lahko odlična popotnica za jasno pozicioniranje slovenskih turističnih destinacij na močno konkurenčnem zelenem turističnem zemljevidu Evrope.
Ključne besede: destinacija, turistična destinacijska organizacija, destinacijski management in marketing, trajnosten in družbeno odgovoren turizem, turistični sistem, turistična ponudba, turistično povpraševanje, varstvo narave, krajina, interpretacija, kulturna dediščina, arhitektura, krajina, valorizacija, gastronomski turizem, turistične nastanitve, turistična kmetija, sprejemna turistična agencija, turistični vodnik, vodeno doživetje
Objavljeno v DKUM: 13.01.2023; Ogledov: 740; Prenosov: 184
.pdf Celotno besedilo (29,07 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 17 gradiv!

3.
Razumljivost vizualne komunikacije na področju emotikonov : diplomsko delo
Maša Mekiš, 2022, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo se ukvarja z raziskovanjem razumljivosti in uporabo grafičnih emotikonov oziroma emoji-jev. Natančneje opredeljuje tudi, kateri osebnostni tipi so bolj naklonjeni določenim emoji-jem. Delo se osredotoča na prepoznavanje pomena posameznih emoji-jev in njihove pogostosti uporabe. Osebnostni tipi so razdeljeni po Jungovem modelu. Obrazložena je tudi povezava s sorodnimi deli, ki vpliv osebnosti na uporabo emoji-jev opredeljujejo po modelu Velikih pet. Naša raziskava je pokazala, kateri emoji-ji se pogosteje uporabljajo in kakšen pomen jim je pripisan oziroma katera čustva izražajo. Skozi rezultate je bilo ugotovljeno, kateri osebnostni tip po Jungu (MBTI) pogosteje uporablja posamezen emoji.
Ključne besede: emoji, interpretacija, osebnostni tipi
Objavljeno v DKUM: 25.10.2022; Ogledov: 509; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (2,10 MB)

4.
Analiza stanja in oblikovanje vodenega turističnega doživetja z interpretacijo rudarske dediščine Zasavja : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija
Lara Lešnjek, 2021, diplomsko delo

Opis: Zasavje je najmanjša slovenska regija in s turističnega vidika tudi ena najmanj razvitih. Pod zasavsko regijo danes štejemo občine Litija, Zagorje ob Savi, Trbovlje in Hrastnik. Kljub temu da turizem v regiji ni zelo dobro razvit, ima zaradi svoje dobre centralne lokacije, dobrih povezav, bogate industrijske dediščine, unikatne kulinarike in lepe pokrajine velik potencial za nadaljnji razvoj turizma. Zasavje je verjetno med ljudmi najbolj poznano po svoji industriji. Skozi zgodovino je največji pečat na območju pustilo rudarstvo, saj se je prakticiralo prav po vseh zasavskih mestih. Po zaprtju vseh zasavskih rudnikov se rudarsko dediščino – rudnike, vsakdanje življenje rudarjev in rudarske običaje poizkuša izkoristiti v turistične namene. V diplomski nalogi smo oblikovali vodeno turistično doživetje z interpretacijo rudarske dediščine Zasavja. Da smo doživetje lahko oblikovali, smo si pomagali s preučitvijo domače in tuje strokovne literature. Na primerih dobrih praks smo izvedli benchmark analizo, podrobneje raziskali območje in izdelali SWOT analizo vodenih doživetij interpretacije rudarske dediščine Zasavja. S turističnimi ponudniki interpretacije rudarske dediščine na območju smo izvedli tudi intervjuje in z anketo preverili atraktivnost izdelanega produkta.
Ključne besede: rudarska dediščina, interpretacija dediščine, analiza stanja, oblikovanje vodenega turističnega doživetja, Zasavje
Objavljeno v DKUM: 27.12.2021; Ogledov: 909; Prenosov: 142
.pdf Celotno besedilo (2,67 MB)

5.
Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksi
Tina Gregorec, 2021, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo z naslovom Vidiki nezavednega v nadrealizmu in moji lastni ustvarjalni praksi sestavljata teoretični in praktični del. V teoretičnem delu sem raziskala prepletanje idej nadrealističnega gibanja z dognanji psihoanalize, ki se je z novimi spoznanji Sigmunda Freuda pojavila ravno v tistem času in pri članih gibanja vzbudila veliko zanimanja. Freudova teorija nezavednega ni vplivala le na drugačno vizijo umetnikov, temveč je ključno vplivala tudi na njihov ustvarjalni proces ter samo vsebino del. Z uporabo različnih metod in tehnik so se nadrealisti skušali približati lastnemu nezavednemu svetu, spoznanja pa so izrazili v svoji umetniški produkciji. Psihoanalitik Jacques Lacan je Freudovo teorijo nezavednega natančno preučil in nadgradil: med drugim je prišel do pomembnega spoznanja, da je nezavedno strukturirano kot govorica. V praktičnem delu magistrskega dela sem se osredotočila na raziskovanje vidikov nezavednega v lastnem ustvarjalnem delu. Poslužila sem se abstraktne tehnike, ki sem ji dodajala elemente s pomočjo kolaža, saj mi je ta omogočil izdelavo likovnega dela, pri katerem je razum v najmanjši meri narekoval snovanje končne podobe.
Ključne besede: Nadrealizem, psihoanaliza, sanje, nezavedno, interpretacija, likovna umetnost
Objavljeno v DKUM: 12.02.2021; Ogledov: 911; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

6.
SPODBUJANJE LITERARNOESTETSKEGA DOŽIVETJA Z INTERPRETATIVNIM PRIPOVEDOVANJEM PROZE - STORYTELLINGOM
Rok Kravanja, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga se ukvarja z interpretativnim pripovedovanjem proze, kar lahko z eno (angleško) besedo imenujemo storytelling. Naloga si za osrednji problem postavi literarnoestetsko nespodbudno okolje ter ugotavlja njegov (predvsem neugoden) vpliv na otroka. Nespodbudno okolje primerja z literarnoestetsko spodbudnim in dokazuje njegove prednosti. Izpostavlja vlogo učitelja, ki kot pomemben del otrokove vzgoje lahko s svojim načinom poučevanja kompenzira negativne učinke literarnoestetsko nespodbudnega okolja. Kot eno izmed možnosti navaja poseben način pripovedovanja literarnega besedila — storytelling — in vidi rešitev v njegovi pogostejši aplikaciji pri učni uri mladinske književnosti. Predpostavi, da učitelji z interpretativnim pripovedovanje proze — storytellingom pri učencih dosegajo višje cilje književne vzgoje, saj način podajanja zgodbe vpliva na sposobnost pomnjenja večjega števila informacij ter olajšuje razumevanje zgodbe. Velik del diplomske naloge sloni na empiričnem proučevanju Warda Williama Smitha, ki je v okviru svoje doktorske študije raziskoval vplive različnih načinov podajanja zgodbe na četrtošolcih z različnimi načini procesiranja informacij. Njegovo delo tako empirično podpira to teoretično nalogo, zasleduje vplive storytellinga in hkrati izpostavlja potrebo po nadaljnjem proučevanju tovrstnega načina podajanja zgodb. V zadnjem delu diplomska naloga ponuja nekaj napotkov in smernic, kako se naj učitelj pripravi na takšen način pripovedovanja, ter snuje model učiteljeve priprave na interpretativno pripovedovanje proze — storytelling.
Ključne besede: storytelling, interpretativno pripovedovanje, literarnoestetsko spodbudno okolje, literarnoestetsko nespodbudno okolje, interpretacija literarnega besedila, mladinska književnost, interpretacija proze
Objavljeno v DKUM: 16.12.2020; Ogledov: 902; Prenosov: 76
.pdf Celotno besedilo (544,03 KB)

7.
Turizem opazovanja prostoživečih živali na Notranjskem
Anja Šumrada, 2020, diplomsko delo

Opis: Turizem prostoživečih živali vključuje različne dejavnosti, kot so opazovanje, fotografiranje, sprehajalni safariji, potapljanje na koralnih grebenih in tako naprej. Na Notranjskem je največ ponudbe za organizirano opazovanje medveda. Nekateri ponudniki ponujajo zgolj opazovanje z opazovalnice, nekateri pa imajo tudi daljša doživetja za obiskovalce. Interpretacija je izobraževalna dejavnost, ki se uporablja v krajih, katere obiskovalci obiščejo in je pomembna za izboljšanje izkušnje obiskovalcev. Obstajajo vsaj trije osrednji tipi interpretacije (koncept znanja, koncept odgovornosti in čustvena vsebina) in opazovanje brez interpretacije. Odgovor na vprašanje o tem, kakšne načine interpretacije uporabljajo ponudniki turizma opazovanja prostoživečih živali na Notranjskem je pomembno, ker želimo izvedeti kateri tip interpretacije je najučinkovitejši, saj želimo, da obiskovalci odnesejo čim več znanja ter začnejo spoštovati naravo. Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali ponudniki svojim obiskovalcem ponujajo katerega od tipov interpretacije. Z analizo transkriptov smo ugotovili, da ponudniki uporabljajo interpretacijo s konceptom znanja in s čustveno vsebino, vsak obiskovalec pa je obravnavan individualno, zato se način interpretacije spreminja glede na zanimanje obiskovalcev.
Ključne besede: interpretacija, turizem v naravi, eko turizem, opazovanje prostoživečih živali, opazovanje z udeležbo
Objavljeno v DKUM: 19.11.2020; Ogledov: 998; Prenosov: 140
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

8.
Zgodbarjenje kot priložnost za boljše poznavanje zgodovine
Alenka Valentinc, 2020, magistrsko delo

Opis: Kulturni turizem predstavlja vedno pomembnejšo vejo turizma, obisk krajev, bogatih s kulturo, ustvarja občudovanje, nacionalni ponos in ponovno odkritje dosežkov naših prednikov. Namen turističnih aktivnosti v povezavi s kulturnim turizmom je učenje, odkrivanje novega in spoznavanje oprijemljivih in neoprijemljivih kulturnih znamenitosti. Za nadaljevanje trenda rasti kulturnega turizma je turistu treba ponuditi nekaj edinstvenega in drugačnega, kar med drugim lahko dosežemo tudi s tem, da proizvodu damo zgodbo. V magistrski nalogi smo se osredotočili na zgodbarjenje kot uspešno obliko interpretacije kulturne dediščine v muzeju, katerega osnovno poslanstvo je izobraževanje o zgodovini in širjenje zavedanja o pomembnosti kulturne ali naravne dediščine. Posebno pozornost smo namenili stopnji pomnjenja pridobljenih informacij ter dejavnikom, ki vplivajo na pomnjenje oz. na pridobljeno znanje. Za muzej je ključnega pomena, da ustvari najvišjo raven razumevanja. Tako lahko zgodovina s pomočjo ponujenih učinkovitih informacij dvigne raven čuječnosti obiskovalcev. V ta namen smo izvedli terenski eksperiment s kontrolno in testno skupino in na vzorcu ugotovili, da je uvedba produkta zgodbarjenja najbolj vplivala na stopnjo pomnjenja, prav tako pa so vidni pozitivni učinki na zadovoljstvu obiskovalcev.
Ključne besede: kulturni turizem, zgodbarjenje, interpretacija, čuječnost
Objavljeno v DKUM: 13.11.2020; Ogledov: 1165; Prenosov: 163
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
Izdelava lastnega programskega jezika s slovensko sintakso : diplomsko delo
Andraž Kralj, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu se soočamo s problemom ustvarjanja lastnega programskega jezika.Poskusimo ustvariti svoj splošno namenski programski jezik z uporabo modernih pristopovprogramiranja in modernim standardom C++. Glavni cilj naloge je raziskati, kako sosestavljeni moderni programski jeziki in kako zelo kompleksni ter obširni so v resnici.Sekundarni cilj je ustvariti modularen in dobro zasnovan jezik, ki ga bo možno v prihodnjerazširiti in učinkovito uporabiti v praksi.Uvodoma podrobneje razložimo posamezne dele, ki sestavljajo programski jezik in nato zavsakega predstavimo našo implementacijo. Na koncu predstavimo delovanje našega jezika,ocenimo njegovo funkcionalnost, razširljivost in obširnost, nato izpeljemo svoje ugotovitve okompleksnosti in obsežnosti modernih programskih jezikov.
Ključne besede: programski jezik, slovenščina, gramatika, leksikalni, sintaktični, analizator, sintaksa, tolmač, interpretacija, prevajalnik, izvajanje
Objavljeno v DKUM: 03.11.2020; Ogledov: 962; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (3,60 MB)
Gradivo ima več datotek! Več...

10.
Učiteljevo razumevanje pomena otrokove likovne govorice v komunikacijksem modelu književne vzgoje
Kristina Šrot, 2020, doktorska disertacija

Opis: Temeljni cilj doktorske disertacije je bil opisati metodo vizualnega odziva (MVO) na primeru pravljice Zgodba o kajmanu (Afriške pripovedke, 1976, str. 56–60) in jo preveriti v kontekstu razvijanja recepcijske vloge učencev, preučiti učiteljevo kompetenco uporabe metode vizualnega odziva za razvijanje učenčeve zmožnosti zaznavanja, razumevanja in vrednotenja literarnih besedil in na podlagi tega presoditi o upravičenosti vključevanja te vsebine v kurikulum univerzitetnega in/ali permanentnega izobraževanja učiteljev. Zastavljeni problem je bil opazovan v okviru medpredmetne povezave književnosti in likovne umetnosti, saj je mogoče le v povezavi doseči optimalno izrabo estetsko oblikovanih govoric kot didaktične poti (metode) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom. Teze doktorske disertacije temeljijo na teoretičnih izhodiščih psihonaratologije, poznavanju zakonitosti otrokovega recepcijskega razvoja, didaktiki mladinske književnosti, likovni teoriji ter didaktiki likovne umetnosti. Iz teoretičnih izhodišč izluščimo, da bi učenec za polno upovedovanje literarnoestetskega doživetja potreboval veliko širše besedišče, kot ga ima na aktualni stopnji kognitivnega razvoja (odsotnost zmožnosti abstraktnega mišljenja) in kot ga ima na aktualni stopnji jezikovnega razvoja. Pot, ki učencu omogoči, da z lastno dejavnostjo razvija zmožnost logičnega mišljenja, upovedovalno zmožnost in zmožnost ustvarjalnega dialoga z literarnim besedilom, izhaja iz vizualne komunikacije in z njo povezane učiteljeve kompetence za poznavanje zakonitosti večkodnih besedil. Ob številnih zahtevanih kompetencah učitelja si zastavimo vprašanje, do katere mere so učitelji kompetentni uporabljati nejezikovne semiotične funkcije, ki zahtevajo poznavanje različnih strok in njihovih zakonitosti. Metodološko smo k raziskovanju pristopili s kombinacijo kvalitativnega in kvantitativnega načina raziskovanja. Uporaba obeh pristopov je smiselna, saj se postopki dopolnjujejo in presegajo pomanjkljivosti zgolj ene vrste pedagoškega raziskovanja. Glavne ugotovitve raziskave so: 1. Opazovanje, kako kvalitetno je učenec zmožen opravljati recepcijsko vlogo v ustvarjalnem dialogu z literarnim besedilom, in sicer na primeru pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko se učitelj z njim sporazumeva s pomočjo besed (jezika), nam omogoči, da s pomočjo analiziranja kompleksnih konvencionalnih znakov (besed), ki nastopajo v funkciji opisovanja in pripovedovanja, razberemo učenčevo razumevanje karakterjev književnih oseb in s tem povezanega etičnega sporočila pravljice. 2. Ob preverjanju razumevanja karakterjev književnih oseb, presojanja etičnosti njihovega ravnanja in razumevanja modalnosti besedila s pomočjo jezikovnih sredstev se zdi, kot da so učenci zgrešili etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga. 3. Preverjanje učenčeve recepcije etičnega sporočila pravljice tujega civilizacijskega kroga, ko učitelj uporabi ilustracijo književne osebe (metodo likovnega odziva učenca na besedilo) kot didaktično pot (metodo) za eksternalizacijo učenčevega dialoga z literarnim besedilom, dokazuje, da so učenci sposobni dojeti etično sporočilo pravljice tujega civilizacijskega kroga. Učenci so ob uporabi nejezikovnih semiotičnih funkcij – s pomočjo kompleksnih slikovnih znakov – sposobni upovediti modrost etičnega sporočila pravljice z drugega konca sveta. Sodbe učencev razberemo iz risb, ki jih naslikajo učenci, interpretacijo pa podkrepimo s pomočjo analize polstrukturiranega intervjuja. 4. Preverjanje učiteljeve kompetence prepoznavanja eksternaliziranih sodb učencev s pomočjo opazovanja, analize in interpretacije risbe z likovnopedagoškega vidika ter ugotavljanje, do katere mere je učitelj usposobljen za uporabo metode vizualnega odziva učenčevega literarnega sporočila, pokaže, da so učitelji le delno usposobljeni za interpretacijo slike učencev z likovnopedagoškega vidika in s tem za uporabo produktivne književnodidaktične metode vizualnega odziva v did
Ključne besede: literarna recepcija, psihonaratologija, poustvarjalna književnodidaktična metoda vizualnega odziva, kompetence učiteljev razrednega pouka, interpretacija ilustracije (slike)
Objavljeno v DKUM: 10.08.2020; Ogledov: 1745; Prenosov: 271
.pdf Celotno besedilo (4,51 MB)

Iskanje izvedeno v 1.14 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici