| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Uvajanje interoperabilnih informacijskih sistemov v javni upravi
Stojan Košti, 2009, magistrsko delo

Opis: Cilj širše dejavnosti, iz katere izhaja raziskava, je ugotavljanje možnosti povezljivosti informacijskih okolij javne uprave, za izboljšanje njenega delovanja. Organiziranje javnega sektorja gre v smeri procesne organizacije, medtem ko tehnološko področje bolj ali manj uspešno povezuje potrebe poslovanja s tehnološkimi sestavinami poslovnih procesov. Tu se kot primeren kaže zlasti sodoben koncept storitvene arhitekture informacijskih sistemov, ki predvideva povezljivost prek standardov, integracijo temeljnih aplikacij in uporabo znanj s področja poslovne logike in tehnologije. Dobre prakse in izkušnje zmanjšujejo tveganja vpeljave interoperabilnosti. V nalogi zato predstavljamo zasnovo in razvoj projekta, katerega cilj je zagotoviti interoperabilnost med izbranim informacijskim sistemom institucije javne uprave in njenim okoljem. Temelji na uporabi tehnologije spletnih storitev in omogoča povezovanje informacijskih sistemov, delujočih na različnih tehnoloških platformah. Podrobneje predstavljamo fazi analize in načrtovanja interoperabilnega informacijskega sistema ter razvijemo prototip predlagane rešitve. S tem praktično utemeljujemo vse večji pomen interoperabilnosti v javni upravi.
Ključne besede: interoperabilnost, poslovni proces, spletne storitve, načrtovanje, integracija
Objavljeno: 19.06.2009; Ogledov: 2539; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (3,38 MB)

4.
Prednosti sodobnih kombinacij cestnega in železniškega transporta : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študijskega programa Gospodarska in tehniška logistika
Marko Jošt, 2009, diplomsko delo

Opis: Slovenija postaja s svojo geografsko lego ključnega pomena za transport, saj naj bi s svojo infrastrukturo omogočala enakomeren pretok blaga, brez nepotrebnih negativnih učinkov na okolico. Živimo v času, ko smo priča številnim gospodarskim spremembam, hitremu gospodarskemu razvoju in tehnološkemu napredku na prav vseh področjih človekovega delovanja. Izrazit tehnološki napredek je opazen tudi na področju komunikacij, informacijske tehnologije in prometa. Naraščajo mednarodna menjava, intenzivno mednarodno povezovanje, globalizacija ter prenos upravljanja podjetij tudi preko državnih meja. Premagovanje prostora in časa je primarna potreba vsake sodobne družbe. Čedalje pomembnejše je dovolj celostno upravljanje toka dobrin in informacij, od proizvajalca do končnega potrošnika, od mesta nabave surovin (od izvora blaga in storitev) do mesta prodaje končnih proizvodov kupcem (do ponora blaga in storitev). Temeljno načelo logistike je, da mora proizvod priti ob pravem času, na pravo mesto, v zahtevani količini in kakovosti. Pri tem je potrebno čimbolj zadovoljiti potrošnikove potrebe in želje ter doseči čim manjše stroške. Geografska lega (majhne) Slovenije in v njej udeleženih raznovrstnih poslovnih subjektov mora doprinašati koristi ugodenega položaja in zaradi njega pospešiti razvoj transporta. Vse prevečkrat se namreč zgodi, da zaradi nepremišljenih potez ostajamo nekonkurenčni znotraj Evropske unije. Transport je sicer ključni dejavnik moderne ekonomske družbe, a se še zmeraj pojavljajo številna protislovja, kot na primer težnja po vse večji mobilnosti na eni strani, na drugi pa se pričakuje manj zastojev in slabih izvedb transporta. Ugotovljeno je, da je ob tem fenomenu nemogoče v nedogled povečevati zmogljivosti obstoječe infrastrukture, saj lahko to pomeni, da bomo uničili večino naše bivalne pokrajine. Odgovor na te težnje mora biti v čim večji optimizaciji transporta, kar zahteva razvoj ter povečevanje zmogljivosti in organizacije prevoza blaga. Moderne smernice transporta morajo biti prilagojene ekonomskemu in socialnemu vidiku ob tem, pa morajo odgovoriti na vsa vprašanje, ki se pojavljajo v zvezi z ekologijo, tj. varovanjem okolja in zagotavljanjem želene stopnje kakovosti življenja.
Ključne besede: cestni transport, železniški transport, cestni vlak, interoperabilnost, kakovost transportnih storitev
Objavljeno: 20.01.2010; Ogledov: 2148; Prenosov: 272
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

5.
Optimizacija informacijskih tokov v gradbenih projektih kot osnova za učinkovito strategijo uvajanja informacijskih tehnologij
Nenad Čuš Babič, 2011, doktorska disertacija

Opis: Zaradi nenehnih pritiskov po skrajševanju rokov in zniževanju cen gradbenih storitev se podjetja na področju gradbeništva stalno soočajo s potrebo po večanju produktivnosti in ena izmed možnih rešitev je industrializacija gradbene proizvodnje. Industrializacija gradbenih procesov zahteva visoko stopnjo avtomatizacije in v tej točki se gradbena industrija sooča s številnimi problemi. Večina manjših in srednje velikih podjetij, ki v stroki prevladujejo, uporablja IT na zelo nizki stopnji. Še posebej so težave povezane z vzpostavitvijo in upravljanjem ustreznih informacijskih tokov, vzpostavljanjem interoperabilnosti med udeleženci in s tem povezanimi informacijskimi sistemi. V gradbeništvu se za potrebe izmenjave informacij o gradbenem objektu uveljavi koncept informacijskega modela zgradbe (Building Information Model – BIM). BIM gradbeni objekt opisuje celovito in nedvoumno ter v več dimenzijah. Je objektno zasnovan načrt zgradbe, ki vsebuje informacije o posameznih elementih – delih zgradbe – vključno z njihovimi atributi ter povezavami. Z uporabo BIM dosežemo enoten dostop do informacij za potrebe različnih panog, ki v gradbenem projektu sodelujejo. Vendar pa vpeljava koncepta modelno zasnovane gradnje v prakso kljub velikim naporom raziskovalcev in industrije še vedno ne poteka dovolj učinkovito. V pričujoči raziskavi smo opravili analizo obstoječe prakse upravljanja z informacijami o objektih ter analizo pristopov k prehodu iz tradicionalne v modelno zasnovano gradnjo. Kot orodje analize smo uporabili ogrodje, ki ga je v sklopu institucionalne teorije definiral Scott [Scott 2004] in v katerem so opredeljeni tipi nosilcev institucij. V analizi smo 2D načrtovanje obravnavali kot institucionalizirano obliko delovanja in preučevali njegovo togo vpetost v procese in metode, ki se uporabljajo v gradbeništvu. Želeli smo predvsem osvetliti razloge za stabilnost 2D pristopa v gradbeni in arhitekturni praksi. V drugem delu analize smo izsledke dveh izbranih velikih evropskih projektov umestili v splošno ogrodje procesa institucionalizacije povzetem po Tolbert & Zuckerjevem modelu [Scott 2007]. Namen tega dela analize je preučevanje sodobnih pristopov k prehodu v modelno gradnjo in postavljanje temeljev za boljše strateško odločanje pri nadaljnjem razvoju modelno zasnovane gradnje. Ključno vlogo za transformacijo gradbene industrije imajo mehanizmi, ki oblikujejo motivacijo za uvedbo sprememb, zato smo temu posvetili posebno pozornost in pokazali pomen ekonomskih učinkov v primerjavi s tehnično odličnostjo uvedenih rešitev. Osredotočili smo se še na v sedanji praksi manjkajoče vloge in druge organizacijske vidike. V zadnjem delu smo na študiju primera pokazali kako lahko spoznanja izvedene analize uporabimo pri inovacijskih procesih v gradbeni industriji. Razvili smo prototip celovite organizacijsko-informacijske rešitev za vpeljavo modelno zasnovanega spremljanja gradnje in upravljanje z materialnimi tokovi. Na osnovi analize vlog udeležencev in ustaljenih delovnih procesov smo pripravili model informacijskih preslikav, ki zagotavlja večjo transparentnost materialnega toka. Omenjena preslikava obravnava posplošitve posameznih gradbenih elementov na nivo tipa/vrste elementa, pri čemer je potrebno ločiti identiteto posameznega načrtovanega gradbenega elementa od identitete fizično izdelanega gradbenega elementa. Navedeno področje smo izbrali, ker med seboj povezuje prej slabo povezana segmenta masovne proizvodnje in inženirskega načrtovanja in ima zato velik potencial za uspešno vpeljavo novih pristopov. Po drugi strani je upravljanje materialnega toka eden izmed bistvenih virov neučinkovitosti gradbene proizvodnje, ki ga z uporabo obstoječih pristopov temelječih na 2D načrtih ni mogoče učinkovito izpeljati. Pri oblikovanju opisane rešitve smo se držali načela, da morajo demonstracijski projekti pokazati predvsem ekonomske učinke in ne prevladujoče tehničnih, saj je vodilni mehanizem sprememb v gradbeni industriji večanje pridobitev.
Ključne besede: : informacijsko modeliranje zgradb, interoperabilnost, informacijski tok, gradbena proizvodnja, načrtovanje zgradb, industrializacija gradnje, spremljanje materialnega toka, vodenje projektov, institucionalna teorija, institucionalizacija, nosilci institucij, mehanizmi institucionalizacije
Objavljeno: 22.07.2011; Ogledov: 3281; Prenosov: 292
.pdf Celotno besedilo (1,59 MB)

6.
TEHNOLOŠKI PROCESI IN HARMONIZACIJA POSTOPKOV NA MEJNI ŽELEZNIŠKI POSTAJI DOBOVA
Dejan Vodovnik, 2011, diplomsko delo

Opis: Železniški promet je panoga, ki ji še vedno pripisujemo premajhno vrednost. Zaradi vseh pozitivnih lastnosti skuša Evropska unija s sprejemanjem predpisov in uredb, ki so jih članice dolžne implementirati v svojo zakonodajo, povečati uporabo železnic in odpreti trg ter tako članice gospodarsko še bolj povezati. Izboljšanje predvsem administrativnih postopkov, ki skrajšujejo čas, porabljen za prehod državnih mej, vodi do bistveno hitrejšega prometa, kar je danes ključnega pomena. Z uporabo sodobne informacijske tehnologije in homogeniziranjem nacionalnih železniških sistemov bo moč doseči, da bo vlakovna kompozicija lahko prevozila več držav brez ustavljanja, hkrati pa bo še vedno zadoščeno vsem varnostnim in carinskim kriterijem.
Ključne besede: tehnološki proces dela, železniška interoperabilnost, mejna železniška postaja, harmonizacija čezmejnih železniških operacij
Objavljeno: 29.09.2011; Ogledov: 1853; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,68 MB)

7.
UVAJANJE MODELA VSM (VIABLE SYSTEM MODEL) ZA ZAGOTAVLJANJE BOLJŠE INTEROPERABILNOSTI
Janez Mravljak, 2012, magistrsko delo

Opis: Javna uprava in njeni procesi organiziranosti predstavljajo skupaj s posameznimi organizacijskimi strukturami področje, ki mora biti v sedanjih kriznih časih deležno še večje pozornosti, saj tudi spremembe obstoječih organizacijskih struktur omogočajo stroškovne prihranke, hkrati pa povečajo učinkovitost in odzivnost delovanja javne uprave glede na razmere v okolju. V magistrskem delu smo najprej opredelili pojma organiziranost in javna uprava, kaj ta dva pojma sploh predstavljata, nadalje smo opisali cilje organizacije, katere cilje posamezne oblike organizacije zasledujejo in na kakšen način jih dosegajo. Ob vsem tem je potrebno omeniti tudi pomembnost same organizacijske strukture kot osnove za uspešno delovanje posamezne organizacije znotraj javne uprave. Seveda se postavlja vprašanje, kakšne oblike organizacijskih struktur poznamo, katere od njih so najbolj uporabne in v katerih primerih. Pomemben dejavnik organiziranosti kot tudi organizacije same predstavljajo organizacijski procesi. Zakaj je potrebna procesna organiziranost? Na kakšen način sodobna tehnologija vpliva na spremembe organiziranosti? Kateri so tisti dejavniki, ki nam omogočajo spremembe poslovnih procesov? Katere oblike organiziranosti javne uprave so največkrat uporabljene v praksi? Vse to so vprašanja, na katera smo podali odgovore v prvem poglavju. Prav tako smo poskušali opisati sedanje stanje organiziranosti na Ministrstvu za finance Republike Slovenije in opredelili tiste poslovne procese, ki po našem mnenju predstavljajo osnovo za spremembo organiziranosti. V naslednjem poglavju smo podrobno opisali model VSM (Viable System Model), ki bo predstavljal izhodišče za spremembe v obliki organiziranosti. Podroben opis sistemov modela VSM, od sistema 1 do sistema 5, nam bo omogočal spoznati tiste njegove lastnosti, ki bodo osnova za razmišljanje o spremenjeni obliki organiziranosti. Temu sledi poglavje o interoperabilnosti v javni upravi, v katerem smo definirali pojem interoperabilnosti, opisali sedanje stanje interoperabilnosti v Sloveniji in opredelili vidike (nivoje), ki predstavljajo osnovo za uvedbo standardov interoperabilnosti v prakso. Hkrati je potrebno poudariti, da tudi sam model VSM temelji na čim večji povezanosti posameznih sistemov (organizacij) med sabo in tudi na ta način izboljšuje delovanje posameznih organizacij tako pri odnosih znotraj le-teh kot tudi v povezavah z okoljem. Poglavje o uvajanju modela VSM na Ministrstvu za finance Republike Slovenije je namenjeno podrobnemu opisu predvidenih sprememb. Postavlja se vprašanje, zakaj so spremembe nujne. Le z nenehnimi spremembami ostaja organizacija učinkovita, fleksibilna in sposobna hitrega odzivanja na zahteve trga (v našem primeru ostalih udeležencev iz okolja državne uprave in vseh ostalih). Opredelili smo spremenjeno organizacijsko strukturo skozi sisteme od 1 do 5, ki bo skupaj s tehnološkimi spremembami zagotavljala učinkovito delovanje ministrstva. Ne smemo pozabiti niti na možnosti uvedbe novih IKT (informacijsko-komunikacijskih tehnologij), s katerimi se konkurenčna prednost organizacije le še poveča. Analiza statistične raziskave je pokazala, da lahko dve hipotezi delno potrdimo, eno pa zavrnemo. Potrdimo lahko hipotezi, da sta tako odzivni čas kot tudi pretok informacij odvisna od razvitosti IT infrastrukture. Hipotezo, da obstaja povezanost med razvitostjo IT infrastrukture in stopnjo organiziranosti organizacije, zavrnemo, saj statistična analiza ne pokaže povezanosti med tema dvema dejavnikoma.
Ključne besede: organizacija, procesi, organizacijska struktura, VSM model, interoperabilnost, javna uprava
Objavljeno: 21.02.2013; Ogledov: 1215; Prenosov: 121
.pdf Celotno besedilo (1,65 MB)

8.
POSODOBITEV NAPRAV ZA ZAVAROVANJE PROMETA NA ŽELEZNIŠKI PROGI ZIDANI MOST-DOBOVA
Anton Popelar, 2012, diplomsko delo

Opis: Razvitost vsake države je v veliki meri odvisna od razvitosti njenih prometnih sistemov. V Sloveniji že dolga leta zanemarjamo razvoj železnic in tudi njenih signalnovarnostnih naprav. EU s svojimi direktivami od nas zahteva, da omogočimo interoperabilnost vlakov, hkrati pa za te projekte namenja tudi finančna sredstva. Interoperabilnosti z delujočimi signalnovarnostnimi napravami ne moremo zagotoviti, zato je posodobitev obstoječih naprav nujna. Eden od mogočih sistemov za zavarovanje železniškega prometa, ki omogoča interoperabilnost, je ERTMS/ETCS, ki se uporablja že v mnogih državah v Evropi in svetu. Imamo odličen geografski položaj, ki bi ga morali znati izkoristiti. V kolikor obstoječega železniškega sistema ne bomo posodobili, obstaja možnost, da nas tranzitni tokovi v železniškem prometu v določenem deležu zaobidejo, določen delež pa lahko prevzame tudi cestni promet, ki pa je ekološko manj sprejemljiv.
Ključne besede: ERTMS, ETCS, GSM-R, interoperabilnost.
Objavljeno: 17.02.2013; Ogledov: 1019; Prenosov: 131
.pdf Celotno besedilo (3,68 MB)

9.
Interoperabilnost železniških tirnih vozil v vseevropskem železniškem sistemu
Zvonko Kopčič, 2012, magistrsko delo

Opis: V Evropski uniji (EU) so koncem prejšnjega tisočletja začeli razmišljati o poenotenem sistemu vseevropskega železniškega omrežja, kateri bo grajen po enotnih standardih in po katerih bodo vozila železniška tirna vozila enakih karakteristik. V ta namen so se zapisale Direktive EU, katere so članice EU morale implementirati v nacionalno zakonodajo. Prav tako so se začele izdelovati poenotene tehnične specifikacije interoperabilnosti za posamezne podsisteme, kateri sodelujejo v vseevropskem železniškem sistemu. V naši nalogi smo se osredotočili na podsistem železniških tirnih vozil in na zahteve EU, katere se direktno tičejo tirnih vozil. Predstavili smo udeležence v železniškem prometu, ter raziskali vire najpogostejših napak in odstavitev tirnih vozilih, kateri povzročajo stroške, zamude in posledično ogrožajo varnost v železniškem prometu. Na osnovi zastavljenih ciljev in hipotez smo glede na pridobljene rezultate raziskave podali glavne ugotovitve, ter dokazali, da je trenutna nacionalna in EU zakonodaja zadostna. Prav tako smo podali nekaj predlogov za izboljšavo interoperabilnosti železniških tirnih vozil v vseevropskem železniškem prometu.
Ključne besede: interoperabilnost, tirna vozila, vagon, tovor, vzdrževanje
Objavljeno: 14.02.2013; Ogledov: 1194; Prenosov: 247
.pdf Celotno besedilo (2,79 MB)

10.
PRIMERJAVA ODPRTOKODNIH SISTEMOV ZA VODENJE ELEKTRONSKIH ZAPISOV O PACIENTIH
Klemen Žnidar, 2013, diplomsko delo

Opis: Napredek na področju informacijske tehnologije nam omogoča pozitivne spremembe v vsakdanjem življenju. Razširitev interneta je prinesla spremembe, ki vplivajo na celotno družbo. V zdravstveni panogi pa se spremembe uvajajo počasneje kot v nadgradnjah računalniške opreme. Informatizacija zdravstvene panoge omogoča vpogled v podatke o pacientu ter dostopanje do svetovnih virov kjerkoli in kadarkoli. V diplomskem delu smo pridobili pregled akterjev s tega področja, ki nam te storitve zagotavljajo brezplačno, in jih primerjali med seboj V raziskavi smo ugotovili, katere karakteristike ima določen sistem ter katere so njegove prednosti in slabosti. Z večparametrskim in analitičnim orodjem Dexi smo opravili končno analizo, ki je objavljena v delu. Za zaloge vrednosti in atribute smo izbrali vrednosti, ki najbolj verodostojno prikažejo ocene modela za podatke, ki smo jih pridobili v raziskavi. Naredili smo lastni model, ki je objavljen na koncu dela.
Ključne besede: arhetip (gradnik), template (predloga), openEHR(odprtokodni zdravstveni informacijski sistem), interoperabilnost
Objavljeno: 24.09.2013; Ogledov: 766; Prenosov: 62
.pdf Celotno besedilo (586,00 KB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici