1. Povečanje zmogljivosti na železniški povezavi Pragersko-Ormož-HodošTimotej Modrić, 2024, diplomsko delo Opis: Železniška infrastruktura je ključnega pomena za gospodarski razvoj države, saj omogoča
učinkoviti pretok blaga in ljudi. Vlak ima možnost prevažanja velikih količin tovora na dolge
razdalje, kar pripomore k okoljski trajnosti, ker je v primerjavi z drugimi oblikami prevoza
železniški promet okolju prijaznejši. V diplomskem delu je analizirana železniška povezava
Pragersko – Ormož – Hodoš, ki je del Sredozemskega koridorja RFC 6 in je bila v sklopu
nadgradnje železniškega sistema posodobljena. Kljub nadgradnji te povezave so dolžine
postajnih tirov ponekod prekratke za križanje vlakov dolžine 740 metrov, kakor tudi omejitve
pri zavarovanju proge, kar vpliva na daljše potovalne čase in zmanjšano zmogljivost.
Diplomsko delo se osredotoča na železniško infrastrukturo in vpliv vodenja prometa na
povečanje zmogljivosti in potovalnih časov na obravnavani železniški povezavi.
Ključne besede: povečanje zmogljivosti, potovalni časi, železniški promet, železniška
infrastruktura, interoperabilnost, Pragersko – Ormož - Hodoš
Objavljeno v DKUM: 14.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 36
 Celotno besedilo (7,05 MB) |
2. Uporabnost BIM-a večstanovanjske stavbe za analizo z Metodo končnih elementov : magistrsko deloTim Maltar, 2020, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava sodobni pristop k projektiranju v okolju BIM, s poudarkom na projektiranju nosilne konstrukcije. Predstavljeno je teoretično ozadje BIM-a in z njim povezani koncepti. Kot glavna prepreka pri zagotavljanju učinkovitejšega delovnega procesa projektantov, v smislu prihranka časa, izboljšane natančnosti in lažje komunikacije med člani projektne skupine, je izpostavljena interoperabilnost med programskimi aplikacijami. Na podlagi dejanskega projekta, izdelanega v okolju BIM, so testirani različni tipi izmenjave podatkov in opredeljena je njihova uspešnost. V zaključku je prikazana računska analiza z Metodo končnih elementov in končni grafični izdelek, to so pozicijske, opažne in armaturne risbe, vse izpeljano neposredno iz osnovnega arhitekturnega BIM-a.
Ključne besede: BIM, interoperabilnost, IFC, MKE, modeliranje, visokogradnja, armirani beton, Revit, Sofistik, Allplan
Objavljeno v DKUM: 29.01.2020; Ogledov: 1866; Prenosov: 413
Celotno besedilo (11,96 MB) |
3. Interoperabilnost med programi Archicad, Tower, SCIA Engineer na primeru večstanovanjske stavbe : magistrsko deloFilip Peharda, 2020, magistrsko delo Opis: V magistrskem delu so najprej opisani vsi potrebni parametri, ki so nujni za izdelavo arhitekturnega BIM-modela. Definiranje parametrov je pomembno zaradi načina obravnave podatkov v posameznem programu in interoperabilnosti programov, ki se uporabljata v projektiranju. Arhitekturni BIM-model, izdelan v programu Archicad je nato prenesen v programa za analizo konstrukcij, in sicer v Tower in SCIA Engineering, pri čemer so preverjane ustreznost oz. dejanska uporabnost arhitekturnega BIM-modela, pomanjkljivosti komunikacije med programi pa tudi možnosti izboljšave programov. Narejena je primerjava rezultatov analize konstrukcije, dobljenih v BIM-procesu in pri klasičnem načinu projektiranja.
Ključne besede: modeliranje, interoperabilnost, analiza konstrukcij, BIM, Archicad, Tower, SCIA Engineer
Objavljeno v DKUM: 27.01.2020; Ogledov: 1425; Prenosov: 316
Celotno besedilo (3,64 MB) |
4. Pravno varstvo računalniških programov s poudarkom na pomenu interoperabilnostiMatej Kraner, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava posamezna vprašanja, ki se nanašajo na avtorsko-pravno varstvo računalniških programov. V zvezi s tem ugotavlja, da glede na razlikovanje med idejnimi osnovami računalniškega programa in samim izrazom računalniškega programa, ki je varovan z avtorskimi pravicami, funkcionalnost z le-temi ni varovana, saj bi s tako širokim oziroma s takšnim načinom vrstva omogočili prilaščanje idej v škodo tehničnemu napredku. Na področje digitalnega gospodarstva in konkurence pa pomembno vpliva tudi obratni inženiring računalniških programov. Glede slednjega delo ugotavlja, da je dovoljeno opraviti tako imenovani obratni inženiring v širšem smislu (to je z dekompilacijo strojne kode) z namenom pridobivanja informacij (s strani zakonitega pridobitelja računalniškega programa), ki so potrebne za doseganje interoperabilnosti med različnimi računalniškimi programi, vendar se tako pridobljeni podatki ne smejo uporabiti za razvijanje, proizvodnjo ali trženje računalniškega programa, ki je v svojem izrazu bistveno podoben. Povedano drugače, dekompilacija računalniškega programa je dovoljena, v kolikor je ta nujna za pridobitev informacij o vmesnikih in protokolih, ki so potrebni, da lahko prihaja do izmenjave podatkov med dvema programoma. Vendar je dovoljeno, da zakoniti pridobitelj računalniškega programa brez dovoljenja imetnika avtorske pravice opazuje, proučuje ali testira delovanje tega programa zato (če ni imel dostopa do izvorne kode), da dožene ideje in načela tega programa (tako imenovano testiranje »black box«), če izvršuje dejanja, ki jih licenca dovoljuje, z namenom, da bi njegovo delovanje poustvaril v drugem programu.
Ključne besede: avtorsko pravo, računalniški program, interoperabilnost, patent, poslovne skrivnosti
Objavljeno v DKUM: 18.12.2018; Ogledov: 2623; Prenosov: 318
Celotno besedilo (710,29 KB) |
5. Test interoperabilnosti na primeru izbranih aplikacij odprtega informacijskega modeliranja objektovMića Gavrić, 2017, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo obravnava opis pojma informacijskega modeliranja zgradb (kratica BIM) in predstavitev tega v neposredni povezavi z interoperabilnostjo med glavnimi udeleženci v gradbenem projektu. Zaradi zahtevnosti in unikatnosti v gradbeništvu je komunikacija med temi udeleženci bistvenega pomena za uspešnost in stroškovno učinkovitost projektov. S tem namenom smo v prvem delu najprej opisali glavne lastnosti BIM-a in koncepte, kako zagotoviti interoperabilnost. Poseben poudarek v celotnem magistrskem delu smo dali pojmu IFC (kratica za Industry Foundation Classes) in pojmu MVD (Model View Defnition). V drugem delu smo predstavili različne BIM-aplikacije, ki jih pogosto uporabljajo udeleženci BIM-sistemov, in opisali natančno tiste, ki smo jih uporabljali v magistrskem delu.
V tretjem delu smo izvedli medsebojne teste interoperabilnosti. Postavili smo različne scenarije in preverili možnosti in uspešnost komuniciranja med arhitekti, projektanti, naročniki in gradbenimi izvajalci. Poskušali smo ohraniti rdečo nit in zastaviti scenarije v oblikovalski fazi projekta, kjer se projekt začne z arhitektom in konča s statično analizo spojev. Testi so izvedeni z velikim poudarkom na izmenjavi podatkov v standardnem formatu (izvleček IFC-sheme), še posebej na vplivu izbire pravilnega MVD. Testirana je tudi neposredna povezava preko aplikacijskega programskega vmesnika (API).
V zaključku smo na kratko opisali, katere izzive in stroške mora podjetje, ki želi vpeljati BIM-sistem, predvideti in premagati za uspešno implementacijo tega. Opisani so tudi nekateri pozitivni učinki na gradbene stroške, kadar je med udeleženci zagotovljena interoperabilnost.
Ključne besede: BIM, interoperabilnost, IFC, MVD, test, Tekla Structures, BIM orodja, informacije, komunikacija, izmenjava
Objavljeno v DKUM: 12.04.2017; Ogledov: 1788; Prenosov: 163
Celotno besedilo (4,42 MB) |
6. KRITIČNI DEJAVNIKI USPEHA PRI UVAJANJU eZDRAVJASanja Belko, 2016, magistrsko delo Opis: Slovenija, enako kot Evropska unija, ima težave z zviševanjem deleža starejše populacije z večjo pogostnostjo kroničnih obolenj, kar je prispevalo k zvišanim stroškom zdravljenja. eZdravje, kar zajema informacijsko in komunikacijsko tehnologijo v zdravstvenem sistemu, se zdi kot dobra rešitev za te izzive. Evropska komisija zavoljo predpostavke, da zdravje izboljšuje kvaliteto in učinkovitost zdravstvenih storitev, podpira implementacijo projekta eZdravje.
Po temeljitem pregledu literature v povezavi z eZdravjem in strukturiranih intervjujih, opravljenih z 12 izbranimi zdravstvenimi strokovnjaki Univerzitetnega kliničnega centra Maribor, smo primerjali pomembne vidike implementacije eZdravja v Sloveniji z zdravstvenimi dosežki nekaterih vodilnih držav Evropske unije.
Očitno je, da pogosto sprejetje eZdravja spodleti zavoljo podcenjevanja nekaterih dejstev implementacije. eZdravje potrebuje dober projektni menedžment in dobro upravljanje. Pomen uvajanja eZdravja je v glavnem odvisen od političnih dejavnikov. Številni projekti v povezavi z eZdravjem ostanejo zaradi političnih ovir in pomanjkanja finančnih virov le projekti.
Udeležba zdravstvenih strokovnjakov v projektu eZdravje je tudi ključnega pomena. Pomanjkanje aktivne vključitve zdravnikov v projekte eZdravja je glavni faktor finančnega poloma teh projektov.
Digitalizacija popisov bolezni izboljšuje odnos med izvajalci in koristniki zdravstvenih storitev, preprečuje podvajanje receptov in hospitalizacij, neuspešen prenos popisov bolezni in v glavnem pomanjkanje komunikacije pri klinični obravnavi. Dostop bolnikov do elektronskega zapisa popisa bolezni v Sloveniji še ni dosežen.
V uvajanju novih tehnologij je jasno, da je treba upoštevati širši socialni okvir. Ovire, kot je slaba e-pismenost in večje nagnjenje do osebne komunikacije, omejujejo sprejetje nekaterih uslug eZdravja v vsakdanji praksi. Z izvajanjem ustreznih edukacijskih programov te omejitve bi lahko zmanjšali.
Za dosego popolnoma učinkovitega programa eZdravja je treba odstraniti slabosti v zvezi z varnostjo in privatnostjo. Jasno je, da se bodo v zvezi z mobilnostjo in interoperabilnostjo perspektive eZdravja, riziki privatnosti in varnosti zviševali.
Lahko sklenemo, da so pozitivni rezultati uvajanja eZdravja obetajoči.
Ključne besede: IKT, eZdravje, mobilnost, interoperabilnost, varnost.
Objavljeno v DKUM: 24.10.2016; Ogledov: 1805; Prenosov: 336
Celotno besedilo (2,87 MB) |
7. OD PZI DO PID S POMOČJO BIM-MODELA: PRIMER OBNOVE STAREJŠE ENODRUŽINSKE HIŠEJernej Metež, 2016, diplomsko delo Opis: BIM-model, oziroma informacijski model, je digitalni skupek podatkov, ki združuje gradbene elemente v celoto in nam podaja njihove informacije, potrebne za oblikovanje, gradnjo in vzdrževanje objekta. Namenjen je komunikaciji med projektanti, izvajalci in investitorjem oziroma naročnikom. BIM-proces se lahko vključuje vse od idejne zasnove, do konca življenjskega cikla objekta. Kot uvod v diplomsko delo so najprej podane teoretične osnove BIM-a in njegovi začetki. Predstavljenih je nekaj dobrih praks uporabe pri že zgrajenih objektih. V nadaljevanju so opisane značilnosti uporabe informacijske tehnologije v procesu gradnje enodružinske hiše.
Praktični del zajema izdelavo PID BIM-modela iz že izvedenega PZI BIM-modela z vnosom vseh sprememb na objektu, ki so nastale v času gradnje ter njegova interoperabilnost (IFC) z različnimi programskimi orodji. Sklep diplomskega dela je, da uporaba BIM tehnologije močno vpliva na samo gradnjo, časovni potek ter kvaliteto in v sam proces vedno bolj vključuje investitorja (naročnika).
Ključne besede: PID BIM model, informacijski model, IFC, PZI, PID, interoperabilnost
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 1776; Prenosov: 160
Celotno besedilo (6,27 MB) |
8. INTEROPERABILNOST V PRODUKTU EMIT CLOUDIno Murko, 2016, magistrsko delo Opis: V magistrski nalogi je predstavljen produkt Emit Cloud, ki temelji na protokolu arhitekture REST. Omenjeni spletni servis je v uporabi podjetja Biokoda, d. o. o., ki ga bo uporabilo kot gonilno komunikacijsko orodje med napravami ter namiznimi aplikacijami in samo spletno aplikacijo Emit Cloud, ki omogoča varno hrambo podatkov v privatnem oblaku. Za rešitev problema bomo uporabili funkcijski programski jezik Erlang in Robot Framework, s katerim bomo pisali teste sprejemljivosti in tako zagotovili konsistentnost z zahtevami podjetja. Servis bo med drugim omogočal brskanje, iskanje, prenašanje in nalaganje datotek, brisanje, omogočanje različnih pogledov s filtri itd.
Ključne besede: REST, SOAP, Erlang, Robot Framework, interoperabilnost, oblak, hramba podatkov
Objavljeno v DKUM: 29.03.2016; Ogledov: 1395; Prenosov: 134
Celotno besedilo (6,53 MB) |
9. |
10. |
