| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 30
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Dejavniki uporabe spletnega in mobilnega bančništva pri starejših
Monika Gradišnik, 2019, magistrsko delo

Opis: Razvoj in napredek na področju tehnologije in interneta sta imela močan vpliv na elektronsko poslovanje, kar je bilo najprej zaznati pri elektronskem poslovanju v podjetjih in bankah. Banke so se osredotočile na razvoj elektronskega in mobilnega bančništva ter začele ponujati še dodatne storitve. Svojim komitentom so tako dostopne 24 ur na dan, in sicer vse dni v tednu. Porast prodaje pametnih telefonom je pripomogel tudi k napredku mobilnega bančništva. Ni banke v Sloveniji, ki ne bi nudila tako internetnega kot tudi mobilnega bančništva. Vsem imetnikom pametnih telefonov tako nudijo storitev mobilnega bančništva, kjer si komitent naloži aplikacijo in spremlja svoje poslovanje kjerkoli in kadarkoli.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, mobilno bančništvo, CRM, uporaba elektronskega bančništva pri starejših, Online banka, Mobilna banka GO!
Objavljeno: 20.11.2019; Ogledov: 397; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

2.
Primerjalna analiza spletnega mesta in varnosti internetnega bančništva med nlb in dbs banko
Sara Sarjaš Kraner, 2019, magistrsko delo

Opis: Naša tema magistrskega dela je primerjava spletnih mest in varnosti NLB in DBS banke. Zaradi lažje primerjave smo ločili osebno in poslovno storitev internetnega bančništva NLB in DBS banke. Za to temo smo se odločili, da spoznamo internetno bančništvo, kakovost spletnih mest in varnost teh, saj v današnjem času brez internetnega bančništva ne gre. Dan danes je toliko bank in internetnega bančništva, da uporabniki gledajo tudi kakovost spletnih mest internetnega bančništva in varnosti spletnih mest in njihovih podatkov. V magistrskem delu smo si ogledali internetno bančništvo, spletna mesta, kakovost spletnih mest in varnost. Za lažjo primerjavo smo ločili in primerjali osebni spletni mesti in varnost NLB Klika in DBS NET-a in poslovni osebnih spletnih mest in varnost NLB Proklik-a in DBS PRONET-a. Za analizo kakovosti spletnih mest smo uporabili kriterije: oblikovna podoba, vsebina, navigacija, uporabnost in tehnični vidik. Kakovost spletnih mest je pomembna za uporabnike, še bolj je pa za uporabnika pomembna varnost spletnih mest, zato smo pri varnosti spletnih mest NLB in DBS banke primerjali različna načina vstopa v spletno bančništvo, saj se mehanizmi varnosti razlikujejo. Pri NLB Klik-u in NLB Proklik-u smo uporabili za vpis kvalificirano digitalno potrdilo pri DBS NET-u in DBS PRONET-u pa vpis s OTP generatorjem. Obe banki se dobro zavedata da je internetno bančništvo postalo nepogrešljivo za uporabnike, zato tudi skrbita, da so spletna mesta internetnega bančništva kakovostna, da se jih nadgrajuje in predvsem, da je uporaba spletnih mest varna. Saj je zaupanje in zadovoljstvo uporabnikov najpomembnejša. Vendar tudi uporabnike prosita za previdnost.
Ključne besede: Internetno bančništvo, spletna mesta, kakovost spletnih mest, varnost, NLB, DBS.
Objavljeno: 21.05.2019; Ogledov: 539; Prenosov: 65
.pdf Celotno besedilo (2,66 MB)

3.
BODOČA VLOGA BANČNIH POSLOVALNIC
Vladimir Šarenac, 2016, magistrsko delo

Opis: Namen magistrske naloge je bil preučiti dejavnike, ki vplivajo na število poslovnih enot banke, predlagati nove poslovne modele, ki vsebujejo nove pristope pri upravljanju s tržnimi potmi banke za doseganje večje učinkovitosti poslovanja, boljše uporabniško izkušnjo in višjo kvaliteto storitev. V teoretičnem delu magistrske naloge smo s pomočjo literature in obravnavanih raziskav opredelili tržne poti, prikazali njihov razvoj in trenutne trende. Pokazali smo vpliv nebančnega sektorja na razvoj finančne tehnologije kot nevarnost bankam. V raziskovalnem delu smo analizirali gibanje števila poslovalnic in dokazali vpliv rasti uporabe mobilne in internetnega bančništva na zmanjšanje števila poslovnih enot. V nadaljevanju smo opredelili različne poslovne modele in izračunali prihranke ob spremembi tradicionalnega poslovnega modela in migraciji rutinskih transakcij na mobilno in internetno bančništvo. V zadnjem delu raziskovalnega dela smo na podlagi primerjave anket obravnavanih avtorjev pokazali, da je poslovna enota še vedno pomembna v strategiji banke. Rezultati in dognanja magistrske naloge bi morali pomagati bankam opredeliti strategijo bodoče integracije digitalnih kanalov s poslovno enoto, kot del vse-kanalno strategije upravljanja s tržnimi potmi ter definirati stanje in potrebo po spremembi poslovnih modelov bančnih poslovalnic v poslovni mreži banke z namenom doseganja večje učinkovitosti in boljše uporabniške izkušnje.
Ključne besede: bančne tržne poti, bančne poslovalnice, mobilno bančništvo, internetno bančništvo, vse-kanalna strategija, več-kanalna strategija, digitalizacija tržnih poti, integracija digitalnih kanalov.
Objavljeno: 06.07.2016; Ogledov: 703; Prenosov: 122
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

4.
OBLIKE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA, VARNOST IN ZLORABE NA PRIMERU DELAVSKE HRANILNICE D.D.
Maja Blaj, 2015, magistrsko delo

Opis: Tehnološke spremembe in razmah elektronske informacije sta v svetu povzročila številne preobrate in spremembe. Človek je povsod, tudi če še ni bil pripravljen, vpet v načine elektronskega poslovanja in tudi v bankah je tako. Magistrsko delo je usmerjeno k raziskovanju in opisovanju pojmov s področja elektronskega bančništva, varnosti le tega in morebitnih oblik zlorab. Oblike elektronskega poslovanja so tudi predstavljene na primeru Delavske hranilnice d.d., opredeljena pa je uporaba bančnih instrumentov, ki jih uporabljamo v vsakdanjem življenju in so del elektronskega poslovanja. Elektronsko bančništvo predstavlja tudi številne prednosti in slabosti, ki so predstavljene glede na uporabnika in banko, posebno mero zanimanja pa je potrebno posvetiti ravno varnosti in mogočim oblikam zlorab elektronskega bančništva. Razvoj tehnologije je pripomogel tudi storilcem kaznivih dejanj, da lažje dostopajo do naših financ, saj je izvrševanje kaznivih dejanj postalo enostavnejše in bistveno bolj prikrito, predvsem zaradi nerazumevanja uporabnikov, kar pa predstavlja bistven problem. Predstavljene so posamezne oblike zlorab v svetu in Sloveniji. Del pozornosti pa je namenjen tudi Slovenskemu trgu varnosti in oblik zlorab elektronskega bančništva, prav tako pa so izpostavljene bistvene pereče problematike v svetu. Sklepni del naloge je predstavitev naše največje slovenske hranilnice, ki je v času krize povečala svoj delež v Sloveniji, to je Delavska hranilnica d.d. V poglavju so predstavljene oblike elektronske bančništva v hranilnici in varnostni mehanizmi za preprečevanje zlorab. Zlorabe v tem poglavju niso izpostavljene, ker jih v hranilnici skoraj ni.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, plačilne kartice, bančni avtomati, telefonsko bančništvo, mobilno bančništvo, internetno bančništvo, elektronski podpis, digitalni podpis, Delavska hranilnica d.d.
Objavljeno: 11.11.2015; Ogledov: 1317; Prenosov: 193
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

5.
INTERNETNO BANČNIŠTVO IN NEVARNOSTI
Luka Kovačič, 2013, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo spoznali elektronsko bančništvo in storitve v elektronskem bančništvu, med katere spadajo plačilne kartice, bankomati, mobilno bančništvo in storitev, v katero smo se najbolj poglobili, internetno bančništvo. Spoznali smo njegove prednosti in slabosti ter koristi, ki jih imajo banke in komitenti. V sklopu internetnega bančništva smo pregledali tudi varnostne vidike in spoznali nekatere najpogostejše nevarnosti in grožnje, ki pretijo na uporabnike te storitve, in načine, na katere se pred njimi zaščitimo. V nadaljevanju smo spoznali razvoj internetnega bančništva na našem območju in predstavili ponudbo vseh bank na slovenskem. Diplomsko delo smo podprli s primerom in s predstavitvijo Banke Koper d.d., kjer smo podrobno spoznali vse njihove storitve. Banke morajo slediti novim trendom poslovanja, saj na trgu vlada hud boj za stranke, prednost pred konkurenco pa dobiš in obdržiš le, če si vedno korak pred njo. Investicije v nove načine poslovanja in iskanje ustreznih informacijskih rešitev so torej nujne in upravičene.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, banka, bankomatii plačilne kartice, mobilno bančništvo, varnost, grožnje, digitalni podpis, Banka Koper d.d.
Objavljeno: 20.11.2013; Ogledov: 1400; Prenosov: 206
.pdf Celotno besedilo (945,54 KB)

6.
PRIMERJAVA SPLETNIH MEST NLB KLIKA IN SKB NET- A
Sara Sarjaš, 2012, diplomsko delo

Opis: Naša tema diplomskega seminarja je primerjava spletnih mest NLB Klika in SKB NET-a. Za to temo smo se odločili z razlogom, da spoznamo storitve internetnega bančništva in kakovost spletnih mest, saj živimo v času, ko bomo vedno bolj pogosto začeli uporabljati bančne storitve in je praktično, da se seznanimo tudi z internetnim bančništvom. V diplomskem seminarju smo raziskali, kaj so spletna mesta in jih opisali. Podrobneje smo si ogledali kakovost spletnih mest, da smo pozneje lahko primerjali spletni mesti NLB Klika in SKB NET-a. Pogledali smo si portale in raziskali tudi to področje. Bistvenega pomena je bilo internetno bančništvo, saj sta NLB Klik in SKB NET storitvi internetnega bančništva pri bankah. Ugotovili smo, da uporaba internetnega bančništva z leti narašča. To pomeni, da ljudje vedno bolj zaupajo v ta sistem in da imajo vedno manj časa, da bi obiskali poslovalnice bank in tam čakali v vrsti Preden smo primerjali spletna mesta, smo se malo poglobili v posamezno banko in njihove storitve. Pogledali smo, kaj nudita NLB Klik in SKB NET, kaj so pogoji za njuno uporabo in kaj kateri nudi. Na koncu smo se osredotočili na primerjavo njunih spletnih mest in ugotovili, da ne prihaja do velikih razlik, razen v pogojih načina uporabe in v določenih pripomočkih, ki so lahko koristni. Vse banke in uporabniki bančnih storitev se zavedajo, da bo internetno bančništvo vedno bolj koristno in da bo vedno več uporabnikov bančnih storitev koristilo ta način, zato bodo banke morale dajati velik poudarek na storitve internetnega bančništva in vlagati v razvoj kakovostnih spletnih mest.
Ključne besede: Internetno bančništvo, spletna mesta, analiza spletnih mest, portali, NLB Klik, SKB NET.
Objavljeno: 17.12.2012; Ogledov: 3848; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

7.
PRENOVA SPLETNEGA BANČNIŠTVA NA PRIMERU NOVE KBM
Natalija Grager, 2012, magistrsko delo

Opis: Glede na današnjo konkurenco na tržišču in glede na sam tempo življenja je za podjetja pomembno, da se neprestano prilagajajo in iščejo načine, kako zadovoljiti svoje uporabnike. Tako morajo tudi banke prilagajati svoje procese in iskati nove prodajne poti ter ponuditi nekaj, kaj druge banke ne ponujajo. Ena izmed zelo priljubljenih prodajnih poti tako za banko kot za uporabnike je elektronsko bančništvo. Pri elektronskem bančništvu je trenutno najbolj priljubljeno mobilno bančništvo takoj za spletnim bančništvom. Seveda je eden izmed zelo pomembnih vidikov samega spletnega kot tudi mobilnega bančništva varnost. Uporabniki namreč ne bi uporabljali spletnega bančništva, ki ni varno in v katerega lahko vdre nepridiprav in odtuji njihovo premoženje ali identiteto. Zato je tudi pomemben zakon o elektronskem poslovanju in kazenski zakonik, kjer je opisano, kako se kaznujejo posamezne kršitve v povezavi z računalniškim kriminalom. Drugi zelo pomemben vidik pri spletnem bančništvu je sama funkcionalnost spletnega bančništva, saj če le-ta ni funkcionalen, ga uporabniki ne bodo uporabljali. Za banke je zelo pomembno, da prilagajajo svoje obstoječe procese uporabnikom. Spletno bančništvo je eden izmed teh procesov, ki je na voljo uporabnikom že kar nekaj časa in je zato v nekaterih bankah že zastarelo in uporabnikom neprijazno. Da banke zadovoljijo uporabnike in jim ponudijo ter presežejo njihova pričakovanja, je potrebno poslovni proces kot je spletno bančništvo kontinuirano prenavljati. Seveda je za takšen poseg potrebno dobro poznavanje samih poslovnih procesov. V banki morajo tako natančno definirati poslovni proces, ki ga želijo spremeniti. V našem primeru je ta poslovni proces bil spletno bančništvo. Tako kot pri prenovi drugih poslovnih procesov si je tudi pri prenovi spletnega bančništva potrebno zastaviti določeno metodo po kateri bo sama prenova potekala. Seveda moramo pred samo prenovo ugotoviti tudi vzroke za prenovo tega določenega procesa kot tudi cilje, ki jih želimo s samo prenovo doseči. Tako so se tudi v Novi KBM odločili prenoviti spletno bančništvo Bank@Net. S prenovljeno verzijo Bank@Neta uporabnikom ponujajo lepši in boljši grafični vmesnik kot tudi možnost analiziranja in spremljanja svojega denarja. Seveda prenovljen Bank@Net ponuja tudi nove funkcionalnosti, katere banka tudi sproti dopolnjuje tako, da ima uporabnik na voljo čim več storitev iz domačega naslonjača. Glede na to, da konkurenca na trgu ne počiva, je za banko kot je Nova KBM pomembno, da tudi v prihodnosti vlaga v razvoj in posodobitev poslovnih procesov. Tako bi lahko banka na primer ponudila tudi aplikacijo Bank@Net namenjeno mobilni uporabi. Banka bi lahko tudi ponudila možnost personalizacije samega Bank@Neta. S tem bi bila uporaba še enostavnejša in uporabniku prijaznejša. Lahko bi tudi razvili svojo aplikacijo za nov operacijski sistem Windows 8. Seveda je še marsikatera novost, ki bi jo banka lahko ponudila svojim uporabnikom in s tem poenostavila samo poslovanje z banko. Najbolje bi bilo, če uporabnikom sploh več ne bi bilo potrebno obiskati v banke in bi lahko vse storitve opravili od doma.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, varnost pri elektronskem bančništvu, zakon o elektronskem poslovanju, Nova Kreditna banka Maribor, Prenova elektronskega bančništva, Bank@Net
Objavljeno: 22.10.2012; Ogledov: 1738; Prenosov: 207
.pdf Celotno besedilo (2,85 MB)

8.
ELEKTRONSKE PRODAJNE POTI V BANKI SPARKASSE
Helena Šešerko, 2012, diplomsko delo

Opis: Elektronske prodajne poti v bankah sodijo med sodobne načine uporabe bančnih storitev in so širši javnosti bolj znane kot elektronsko bančništvo. Elektronsko bančništvo je bančna storitev, ki omogoča enostavnejše bančno poslovanje kjerkoli in kadarkoli brez nepotrebnih obiskov bančnih poslovalnic. Večina ljudi še vedno zmotno misli, da elektronsko bančništvo pomeni bančno poslovanje preko spleta, vendar ima veliko širši pomen. Elektronsko bančništvo je v bistvu skupen naziv za bančno poslovanje s pomočjo elektronskih naprav kot so mobilni telefon, klasičen telefon, računalnik oziroma internet itd. Banke svojim komitentom ponujajo tako elektronski način poslovanja kot tudi klasičen način poslovanja preko bančnih okenc in vsak se sam odloči kaj mu je ljubše. Starejši uporabniki še vedno večino bančnih storitev opravljajo na klasičen način pri bančnem okencu. Srednja in mlajša generacija pa se vedno bolj poslužuje elektronskega načina poslovanja. V Sloveniji se je v zadnjih letih v sklopu elektronskega bančništva najbolj razvilo in uveljavilo internetno oziroma spletno bančništvo. Vedno več komitentov bank uporablja mobilno bančništvo, ki v Sloveniji še ni tako zelo priljubljeno kot v državah zahodne Evrope. S pojavom pametnih mobilnih telefonov lahko komitent s pomočjo mobilnega telefona dostopa do spleta in tako koristi storitve spletnega bančništva, le da namesto osebnega računalnika uporablja mobilni telefon. Telefonsko bančništvo, ki ga banke ponujajo v dveh oblikah je tudi zelo priljubljeno. Prva je telefonsko bančništvo preko telefonskega odzivnika, druga pa preko telefonskega operaterja oziroma telefonskega centra.
Ključne besede: Elektronsko bančništvo, Spletno oziroma internetno bančništvo, Mobilno bančništvo, Telefonsko bančništvo, PIN-osebno geslo, TAN-podpisna koda ki nadomešča lastnoročni podpis, Net.Stik elektronsko bančništvo za fizične osebe, Net.Stik Pro elektronsko bančništvo za pravne osebe, Tel.Stik telefonsko bančništvo
Objavljeno: 29.05.2012; Ogledov: 1653; Prenosov: 132
.pdf Celotno besedilo (1,28 MB)

9.
PRIMERJALNA ANALIZA E-POSLOVANJA BANK S PRAVNIMI OSEBAMI NA PODROČJU PLAČILNIH SISTEMOV S POUDARKOM NA SISTEMU SEPA
Aleš Prapotnik, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem najprej predstavil pojem e-poslovanja pravnih oseb. Začetek kartičnega poslovanja sega v leto 1949, V Sloveniji pa se prva plačilna kartica pojavi leta 1989. V okviru pojma e-poslovanja sem preučil značilnosti, načela, cilje ter razlikovanje e-poslovanja NLB primerjalno z nekaterimi večjimi slovenskimi vin tujimi bankami. Poseben poudarek sem namenil opisu e-poslovanja internetnih storitev NLB ter na koncu še vključevanju v enotne evropski sistem SEPA. Izvedel sem pregled obstoječega e-poslovanja in e-storitev ter ugotavljal prednosti in slabosti s katerimi se srečujejo podjetniki ob uporabi e-poslovanja z e-proizvodi izbranih bank. Po uvodnem poglavju sem v drugem poglavju opisal splošni pojem e-poslovanja. Nadalje sem opisal pojem plačilnih kartic, POS terminalov, bančništva iz pisarne ter uporabo, storitvre in varnost e-poslovanja. V tretjem poglavju sem analiziral e-proizvode in e-storitve nekaterih večjih slovenskih bank z izjemo NLB, kateri sem se v celoti posvetil v petem poglavju. Še pred tem sem se v četrtem poglavju dotaknil še e-poslovanja tujih bank. Diplomsko nalogo sem zaključil z natančnejšim opisom sistema SEPA.
Ključne besede: e-poslovanje, elektronsko bančništvo, internetno bančništvo, Proklik, NLB, sistem SEPA, bančne kartice, POS terminali
Objavljeno: 28.05.2012; Ogledov: 1241; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (323,18 KB)

10.
ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA PREBIVALSTVO NA PRIMERU SKB
Metka Cimerman, 2011, diplomsko delo

Opis: Internet je prinesel nove možnosti na področju bančništva in postal nepogrešljiv del za izvedbo elektronskega bančništva. Banke morajo nenehno spremljati spremembe in trende, ki se pojavljajo na področju elektronskega bančništva in se naje tudi hitro odzvati. Vse več ljudi se poslužuje opravljanja bančnih storitev preko elektronskega bančništva, saj jim to omogoča 24 urno dostopnost, časovno neomejenost, neodvisnost od odpiralnega časa bank ter cenovno ugodnost. Nove tehnologije poleg številnih prednosti prinašajo s seboj tudi slabosti in tveganja, vendar v primeru elektronskega bančništva prednosti nedvomno prevladujejo in so ključni kriteriji odločitev bank za ponujanje tovrstnih storitev komitentom za njihovo uporabo. Danes ni več banke, ki ne bi ponujala internetne različice bančnih storitev, saj le-ta ne predstavlja več samo konkurenčne prednosti temveč nujo za zadovoljitev potreb komitentov. Za zagotavljanje varnosti morata skrbeti tako banka kot komitent. Banka je dolžna postaviti varne sisteme, ki komitentom omogočajo varno in enostavno opravljanje bančnih storitev, komitenti pa morajo zagotoviti skrbno in odgovorno ravnanje. V diplomski nalogi se ugotovila, da se število uporabnikov elektronskega bančništva v banki SKB še vedno povečuje. V letu 2008 je elektronsko bančništvo uporabljalo 63.011 prebivalcev, lata 2009 pa 70.241 prebivalcev. Iz tega sklepamo, da se banka zaveda vse ostrejše bitke za komitente, zato tudi posebno pozornost namenja dobri tehnologiji, trendom, spremembam in zadovoljstvu svojih komitentov.
Ključne besede: elektronsko bančništvo, kartice, internetno bančništvo, varnost, šifriranje, javni in zasebni ključ, digitalni podpis, komitent.
Objavljeno: 19.05.2011; Ogledov: 1521; Prenosov: 158
.pdf Celotno besedilo (879,95 KB)

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici