Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V diplomskem delu je predstavljena rešitev za spremljanje podatkov sončne elektrarne, ki temelji na obstoječi infrastrukturi podjetja. Na začetku je bila v sodelovanju z naročnikom izvedena poslovna analiza, pripravljena poslovna in tehnična dokumentacija, nato pa razvita rešitev, ki vključuje zajem, obdelavo, shranjevanje in vizualizacijo podatkov. Pri implementaciji so bile uporabljene obstoječe interne komponente, kot so TIBCO, Azure Event Hubs, TimescaleDB in Grafana. Sistem podatke zbira preko Fusion Solar API, jih obdela prek IoT platforme in posreduje v BI okolje podjetja. Vizualizacija poteka prek nadzorne plošče v Grafani, ki omogoča enostavno spremljanje stanja elektrarne. Ob zaključku naloge je sistem že deloval in omogočal zanesljivo spremljanje ključnih podatkov, kar operativni ekipi olajšuje vsakodnevno delo in odločanje.
Ključne besede: Internet stvari, sončne elektrarne, energetika, optimizacija, vizualizacija
Objavljeno v DKUM: 14.10.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 2
Celotno besedilo (853,51 KB)

Opis: V diplomski nalogi je predstavljena izdelava sistema za zaščito pred preveliko koncentracijo plina butan in pametno upravljanje prezračevanja, temperature in svetlobe v prostoru. Razdeljen je na dva dela, na merilni in krmilni del. V merilnem delu je z mikrokrmilnikom Raspberry Pi Pico W za detekcijo prevelike koncentracije plina uporabljen senzor MQ6, za temperaturo senzor LM35 in za svetlobo fotoupor. V krmilnem delu Arduino Nano upravlja prezračevalni sistem, gretje oz. hlajenje in razsvetljavo. Izveden je tudi praktični preizkus delovanja senzorja plina v testnem okolju in primerjava rezultatov s profesionalnim merilnikom plinov Sewerin.
Ključne besede: Raspberry Pi Pico W, senzor MQ-6, Internet stvari, merjenje plina butan
Objavljeno v DKUM: 08.07.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 43
Celotno besedilo (4,99 MB)

Opis: Razvoj digitalnih tehnologij ima odločilen vpliv na razvoj družbe in prava. Pomen podatkov se je z uvedbo interneta stvari, velikih podatkov, umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij, še znatno povečal. Vse boljši sistemi za upravljanje in analizo so podatkom dodali ogromno ekonomsko in družbeno vrednost. Internet stvari pri tem igra pomembno vlogo, saj omogoča povezljivost digitalnih naprav preko senzorjev, kar ustvarja spet nove količine podatkov. Mnoge svetovne velesile so prepoznale potencial digitalnih tehnologij in podatkov ter ga s pridom izkoriščajo. Tega potenciala se zaveda tudi EU, ki pospešuje digitalizacijo, saj jo prepoznava kot odločilno pri ustvarjanju novih priložnosti za inovacije, gospodarsko rast in ohranjanje konkurenčnosti na svetovnem trgu. Akt o podatkih je del širše regulativne ureditve, ki ga je EU zasnovala za doseganje ciljev, kot so krepitev podatkovnega gospodarstva, digitalizacije in sistemov umetne inteligence, z namenom vzpostavitve digitalne suverenosti. Akt o podatkih je bil sprejet z namenom krepitve notranjega trga s podatki, saj želi spodbuditi več podatkov za inovacije in konkurenco. Vzpostavlja bolj pošten način delitve podatkov, ki nastajajo z uporabo naprav interneta stvari in določa nove pravice do dostopa in deljenja podatkov za uporabnike teh naprav. Hkrati vzpostavlja pravni okvir za sklepanje novih pogodb med imetniki podatkov in uporabniki, kar slednjim omogoča pravičen dostop do podatkov. Obseg Akta o podatkih ureja tako osebne kot neosebne podatke. V magistrskem delu ugotavljam, da je bilo upravljanje podatkov zaradi pomanjkljive zakonodaje na določenih področjih oteženo. Zaradi številnih izzivov se evropsko pravo o podatkih nenehno širi in razvija. Akt o podatkih in drugi regulatorni predpisi predstavljajo pomemben prispevek k boljšemu upravljanju s podatki. Vzpostavljen je bil nov sistem, ki prispeva k bolj pošteni delitvi podatkov med deležniki. Kljub temu obstajajo pomisleki o tem, kako učinkovito bodo novi mehanizmi lahko pripomogli k uresničitvi vseh začrtanih ciljev. Magistrsko delo obravnava vlogo podatkov in interneta stvari v sodobni družbi, razvoj upravljanja podatkov v EU ter se osredotoča na nekatere ključne vidike Akta o podatkih.
Ključne besede: upravljanje podatkov, internet stvari, povezani izdelki in storitve, neosebni podatki, Evropska strategija za podatke, deljenje podatkov, imetnik podatkov, uporabnik.
Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,13 MB)

Opis: Informacije, ki jih pridobimo iz podatkov, igrajo pomembno vlogo pri odločanju in spodbujanju inovativnosti v osebnem in tudi poslovnem življenju. V diplomskem delu smo razvili avtomatizirani sistem za prenos podatkov iz naprav interneta stvari (senzorji) na transformatorskih izvodih do strežnika, kjer se ti podatki hranijo. Za načrtovanje različnih korakov pridobivanja, obdelovanja in shranjevanja podatkov smo uporabili različne programske rešitve, kot so Eclipse Mosquitto, Python in PostgreSQL z razširitvijo TimescaleDB, ki smo jih tudi opisali v svojem delu. Izdelan prototip je zasnovan za naročnika Elektro Gorenjska, d. d., in zagotavlja podatke za nadaljnjo analizo v okviru agencijskega projekta.
Ključne besede: internet stvari, MQTT, PostgreSQL
Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 25
Celotno besedilo (1,00 MB)

Opis: Industrija 4.0 je revolucionarni koncept, ki vključuje integracijo digitalnih tehnologij v proizvodno industrijo, prav tako pa digitalizira poslovanje bank in finančnih institucij. Napredne tehnologije so omogočile razvoj inovacij, kot so spletno bančništvo, računalniško trgovanje in plačila s karticami. Nove tehnologije, kot so umetna inteligenca, tehnologija veriženja blokov, internet stvari in robotska avtomatizacija procesov, omogočajo bankam, da izboljšajo svoje storitve, povečajo učinkovitost ter povečujejo prilagodljivost in agilnost. Na trgu se pojavljajo tudi nove konkurenčne grožnje, kot so finančno-tehnološka podjetja, ki ponujajo inovativne rešitve in storitve, kar lahko ogrozi položaj bank na trgu ter jih prisili inoviranju njihove ponudbe in poslovanje na hitro rastočem finančnem trgu. V diplomskem delu smo si zastavili šest hipotez. V teoretičnemu delu preverjali vpliv industrije 4.0 na spremembe poslovnih modelov bank, poostreno regulacijo bank ob uporabi tehnologij industrije 4.0. V empiričnem delu smo izvedli anketni vprašalnik, kjer smo analizirali odgovore anketirancev o poznanju industrije 4.0 , tehnološko-finančnih podjetjih ter njihovo mnenje o prehodu k tehnološko-finančnem. Preučili smo težave s katerimi se pri spletnih bančnih storitvah soočajo ter skrbi, ki bi jih imeli ob uporabi bančnih storitev, ki temeljijo na naprednih tehnologijah. Tako smo v diplomskem delu preučili tehnologije, ki so odgovorne za intenzivno digitalno transformacijo bančnega sektorja ter njihove implikacije in uporabo v tradicionalnem bančništvu. Poglobili smo se v analizo možnih tveganj in disrupcij, ki so lahko neizogibna posledica transformacije bančnih storitev ter opredelili dosedanje regulativne okvire, ki obsegajo implementacijo tehnologij 4.0 v Evropski uniji.
Ključne besede: industrija 4.0, digitalizacija bančnega sektorja, tehnologija veriženja blokov, umetna inteligenca, robotska avtomatizacija procesov, internet stvari, tveganja industrije 4.0, digitalni poslovni modeli bank.
Objavljeno v DKUM: 05.09.2024; Ogledov: 83; Prenosov: 75
Celotno besedilo (1,95 MB)