Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo metodologijo, s katero je mogoče s pomočjo označevalnega jezika podati opis funkcionalnosti in lastnosti poljubne vgrajene naprave. Zasnova funkcionalnega profila omogoča pretvorbo v izvorno kodo programskega jezika ANSI C, ki je primerna za prevajanje na vgrajenih napravah z omejeno prostorsko in računsko zmogljivostjo. Razvit je nov komunikacijski protokol XMC, ki je namenjen prenosu sporočil med vgrajeno napravo in oddaljenim sistemom. Prav tako je razvit nov jezik XMDD, s katerim opišemo funkcionalni profil vgrajene naprave. Glavna prednost protokola XMC je njegova fleksibilnost in neodvisnost od tipa naprave. Primeren je za naprave z omejeno količino bralnega pomnilnika, reda nekaj K zlogov in omejeno računsko močjo. Postopek na podlagi slovarja funkcionalnosti in lastnosti vgrajene naprave, brez poseganja v bazično programsko opremo vgrajene naprave, omogoča dostop do vseh funkcionalnosti in lastnosti povezljive vgrajene naprave. S tem zagotavlja povezljivost na manj zmogljivih napravah, ohranja enako proizvodno ceno ter s programerskega vidika pregledno in fleksibilno nadgradnjo bazične izvorne kode brez vnosa redundance. Postavljene hipoteze smo potrdili z laboratorijskim poskusom na dveh vgrajenih napravah, hladilniku in pečici. Časovno odzivnost smo preizkusili z razvojem ogrodja, ki omogoča identifikacijo in upravljanje naprav, zasnovanih s protokolom XMC. Z njim lahko dostopamo do vseh funkcionalnosti povezljive naprave, ki so določene s profilom naprave. Ključna lastnost storitveno usmerjene arhitekture je ukazni tolmač, ki zagotavlja integracijo z obstoječimi ogrodji ter tvorbo novih funkcij in aplikacij z združevanjem različnih funkcionalnosti posameznih aparatov. S predlaganim pristopom tvorbe izvorne ter razvojem različnih orodij smo v disertaciji predstavili in razvili celovit postopek gradnje programske opreme, ki je primerna za povezljive vgrajene naprave z okrnjeno količino delovnega in bralnega pomnilnika.
Ključne besede: komunikacijski protokol, internet stvari, hišna avtomatizacija, funkcionalni profil, pametna naprava, tvorba izvorne kode, vgrajeni sistem, storitveno usmerjena arhitektura, identifikacija naprave
Objavljeno: 07.04.2015; Ogledov: 1557; Prenosov: 97
Celotno besedilo (3,01 MB)

Opis: Diplomsko delo predstavlja potek dela na napravi za podajanje ploščkov. Vsebuje informacije o porabljenih materialih, postopkih izdelave mehanizma in načinih programiranja vmesnikov. Razložen je celotni proces od začetka ideje do same realizacije naprave. Hkrati opisuje koncept in način globalne komunikacije preko omrežja Wi-Fi.
Ključne besede: internet stvari, podajalec pakov, inteligentni sistem
Objavljeno: 28.10.2015; Ogledov: 573; Prenosov: 98
Celotno besedilo (1,30 MB)

Opis: V magistrskem delu je izdelana arhitekturna rešitev za vključevanje gospodinjskih naprav v internet stvari za potrebe spremljanja in upravljanja le-teh. Za izdelavo prehoda med vmesniki gospodinjskih naprav ter oblačno storitvijo in mobilno napravo je uporabljena platforma Arduino. Z magistrskim delom smo želeli preveriti primernost uporabe spletnih storitev po arhitekturnem stilu REST za izpostavljanje vmesnikov gospodinjskih naprav s pomočjo mikrokrmilnika ter povezovanje v internet stvari. Z arhitekturo rešitve želimo zagotoviti varno komunikacijo v spletu in lokalnem omrežju ter preveriti storitveno usmerjenost.
Ključne besede: internet stvari, mikrokrmilnik, spletne storitve
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 838; Prenosov: 220
Celotno besedilo (3,10 MB)

Opis: Če smo še pred nekaj leti govorili o svetovnem spletu kot o revoluciji, danes vemo, da to še nikakor ni vse. Priča smo novemu valu tehnološkega napredka, ki transformira naše okolje in vsakodnevne predmete v ekosistem informacij. Internet stvari je skupek tehnologij, ki povezujejo stvarnost z digitalnimi svetom preko senzorjev in značk, vgrajenih v naprave za vsakodnevno rabo. Čeprav si strokovnjaki o potencialni velikosti trga, ki ga ta fenomen odpira, niso povsem enotni, pa so vsi prepričani, da smo na pragu nove prelomnice, ki bo spremenila vse – nas same, naše vsakdanjike in bo zabrisala mejo med resničnostjo in domišljijo. Kljub globalni popularnosti tega trenda v Sloveniji termin internet stvari še vedno ni znan širši množici, prav tako pa primanjkuje tudi strokovne literature, zato v magistrski nalogi predstavljamo različne poglede, definicije ter tehnologijo, ki je potrebna za nemoteno delovanje interneta stvari. Kot ključno slabost izpostavljamo varnost, ki ima za posledico nezaupanje in počasnejše privajanje uporabnikov. Predstavljamo pravne okvire, ki urejajo področje interneta stvari na evropski ravni ter domače zakone, ki se posredno dotikajo področij, ki jih internet stvari zadeva. Podajamo primere uspešne vpeljave interneta stvari v družbene projekte na različnih področjih – od pametnih mest, porabe energije in prometa do gospodarstva. Internet stvari omogoča znatne stroškovne prihranke in avtomatizacijo procesov, kar vodi v večjo produktivnost in preusmeritev človeških resursov iz operativnih opravil v bolj kreativne. S prerazporeditvijo resursov spreminja poslovne procese ter ustvarja dodano vrednost tako za podjetja kot za končne uporabnike. Omogoča optimizacijo časa in oddaljen nadzor s spremljanjem v realnem času ter nam s pomočjo podatkov, ki jih zbirajo senzorji in značke, daje na voljo podatke za boljše odločanje. Preden pa bomo lahko v popolnosti želi koristi interneta stvari, moramo ljudje ta revolucionaren pojav sprejeti in se znebiti strahu pred njegovo uporabo. Brez tega namreč tovrstna naprava, v primerjavi s klasično, nepovezano, ne prinaša dodane vrednosti končnemu uporabniku. Zaradi preverjanja našega sklepanja o poznavanju pojma v slovenski družbi in karakteristike, ki pretehta, da se uporabniki raje odločijo za nakup (praviloma dražje) pametne naprave kot primerljive, nepovezane, smo izvedli spletno anketo, s katero smo preverili zastavljene hipoteze ter jih potrdili oziroma ovrgli. Ugotovili smo korelacijsko povezavo med poznavanjem tehnoloških trendov in zaupanjem v uporabo pametnih naprav, storitev ter produktov in hkrati potrdili, da smo Slovenci še precej slabo seznanjeni z t. i. internetom nove dobe. Ena od glavnih ovir je dvom o varnosti, ta pa izhaja iz slabe informiranosti bodisi o delovanju naprave, zbiranju podatkov ali celo o njenem obstoju. Dodana vrednost, ki jo internet stvari prinaša napravam za vsakodnevno rabo, je v tem, da postajajo bolj osebne, hitrejše in boljše ter da uporabniku omogočajo oddaljen dostop, kar se odraža v časovni optimizaciji in v našem primeru, kjer obravnavamo pameten elektronski monitor za dojenčke, tudi v pomirjenosti staršev. Čeprav je cena še vedno pomemben faktor, pa je potrebno v prvi vrsti informirati potencialne uporabnike in kupce kakšne možnosti obstajajo, kako delujejo in za hitrejšo adaptacijo vgraditi koncept varnosti že v sam razvoj produkta.
Ključne besede: internet stvari, M2M, senzorji, RFID, zasebnost podatkov, pametno okolje, pametne naprave, dodana vrednost
Objavljeno: 15.06.2016; Ogledov: 1315; Prenosov: 327
Celotno besedilo (1,79 MB)

Opis: Internet stvari (angl. Internet of Things – IoT) omogoča internetno povezavo med napravami. Njegov namen je s senzorji, aktuatorji ali komunikacijskimi napravami med seboj povezati stvari, ne glede na to, kje so, za kakšno vrsto stvari gre, kakšen je način povezave in kdaj se stvari med seboj povezujejo. Za izvedbo je na voljo širok izbor aplikacij. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej predstavili različne razlage termina internet stvari in njegov nastanek. Opisali smo področja uporabe, vrste tehnologije in njegovo vlogo v proizvodnih procesih in podpori managementa. Kljub mnogim pozitivnim vidikom IoT pa je pri njegovem uvajanju treba biti pozoren tudi na nekatere nevarnosti, ki smo jih izpostavili v drugem poglavju. Vizijo IoT pomaga uresničevati računalništvo v oblaku, ki vključuje nadzorne naprave, naprave za shranjevanje, analitična orodja in platforme za predstavitve. Tako smo v tretjem poglavju poleg predstavitve pojma računalništvo v oblaku navedli tudi vrste oblakov ter prednosti in nevarnosti njihove uporabe. Analizo primera smo izvedli v podjetju Kema Puconci. Ugotavljali smo učinek uporabe tehnologije IoT na poslovni proces nakladanja materiala in njegove interne premike. Meritve s tehtnico IoT na nakladalcu smo najprej primerjali z meritvami na mostni tehtnici. V drugem primeru pa so meritve tehtnice IoT predstavljale osnovo za izračun kala v sušilnici. S tehtnico IoT smo želeli dokazati pozitiven učinek tehtanja. Zastavljeni hipotezi nam je s pomočjo analize primera uspelo potrditi.
Ključne besede: Internet stvari, računalništvo v oblaku, tehtnica, tehtalni sistemi, gradbeništvo.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 591; Prenosov: 83
Celotno besedilo (3,22 MB)