| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 44
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
METODOLOGIJA MODELIRANJA IN TVORBE IZVORNE KODE VMESNIKOV POVEZLJIVIH VGRAJENIH NAPRAV
Sašo Vinkovič, 2015, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji predstavimo metodologijo, s katero je mogoče s pomočjo označevalnega jezika podati opis funkcionalnosti in lastnosti poljubne vgrajene naprave. Zasnova funkcionalnega profila omogoča pretvorbo v izvorno kodo programskega jezika ANSI C, ki je primerna za prevajanje na vgrajenih napravah z omejeno prostorsko in računsko zmogljivostjo. Razvit je nov komunikacijski protokol XMC, ki je namenjen prenosu sporočil med vgrajeno napravo in oddaljenim sistemom. Prav tako je razvit nov jezik XMDD, s katerim opišemo funkcionalni profil vgrajene naprave. Glavna prednost protokola XMC je njegova fleksibilnost in neodvisnost od tipa naprave. Primeren je za naprave z omejeno količino bralnega pomnilnika, reda nekaj K zlogov in omejeno računsko močjo. Postopek na podlagi slovarja funkcionalnosti in lastnosti vgrajene naprave, brez poseganja v bazično programsko opremo vgrajene naprave, omogoča dostop do vseh funkcionalnosti in lastnosti povezljive vgrajene naprave. S tem zagotavlja povezljivost na manj zmogljivih napravah, ohranja enako proizvodno ceno ter s programerskega vidika pregledno in fleksibilno nadgradnjo bazične izvorne kode brez vnosa redundance. Postavljene hipoteze smo potrdili z laboratorijskim poskusom na dveh vgrajenih napravah, hladilniku in pečici. Časovno odzivnost smo preizkusili z razvojem ogrodja, ki omogoča identifikacijo in upravljanje naprav, zasnovanih s protokolom XMC. Z njim lahko dostopamo do vseh funkcionalnosti povezljive naprave, ki so določene s profilom naprave. Ključna lastnost storitveno usmerjene arhitekture je ukazni tolmač, ki zagotavlja integracijo z obstoječimi ogrodji ter tvorbo novih funkcij in aplikacij z združevanjem različnih funkcionalnosti posameznih aparatov. S predlaganim pristopom tvorbe izvorne ter razvojem različnih orodij smo v disertaciji predstavili in razvili celovit postopek gradnje programske opreme, ki je primerna za povezljive vgrajene naprave z okrnjeno količino delovnega in bralnega pomnilnika.
Ključne besede: komunikacijski protokol, internet stvari, hišna avtomatizacija, funkcionalni profil, pametna naprava, tvorba izvorne kode, vgrajeni sistem, storitveno usmerjena arhitektura, identifikacija naprave
Objavljeno: 07.04.2015; Ogledov: 1557; Prenosov: 97
.pdf Celotno besedilo (3,01 MB)

2.
RAZVOJ MODULA ZA INTERAKTIVNI PRIKAZ LOKACIJE OBJEKTOV NA SVETOVNEM SPLETU S 3D GRAFIKO
Luka Škerjanec, 2015, diplomsko delo/naloga

Opis: Tema diplomskega dela je razvoj modula za prikaz in upravljanje 3D objektov preko svetovnega spleta s pomočjo strojnega vmesnika za potrebe interaktivnega grafičnega prikaza lokacije. Rešitev omogoča interaktivni 3D prikaz v spletnem pregledovalniku. Razvoj rešitve je potekal na strežniku z nameščenim operacijskim sistemom Ubuntu 12.04 LTS, na katerega je povezan mikrokontroler Arduino Uno in potenciometri kot manipulatorji lokacije. Mikrokontroler Arduino Uno, na katerega so priključeni ustrezni vhodni elementi, služi za zajem podatkov, ki jih pošilja na strežnik. Na strežniku smo s pomočjo programskega jezika JavaScript ter tehnologije Node.js ter HTML razvili spletno stran, ki služi za izrisovanje 3D predmetov v okolju. Spletna stran omogoča prikaz/izpis podatkov, prejetih s strani mikrokontrolerja ter simulacijo disperzije polutantov, ki jo lahko poljubno manipuliramo.
Ključne besede: 3D grafika, Arduino, Node.js, JavaScript, Firmata, Three.js, socket.io, kiberfizični sistem, Internet stvari
Objavljeno: 25.08.2015; Ogledov: 867; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,19 MB)

3.
INTERNET STVARI NA PRIMERU SAMODEJNEGA PODAJALCA PAKOV
Aleš Hriberšek, 2015, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo predstavlja potek dela na napravi za podajanje ploščkov. Vsebuje informacije o porabljenih materialih, postopkih izdelave mehanizma in načinih programiranja vmesnikov. Razložen je celotni proces od začetka ideje do same realizacije naprave. Hkrati opisuje koncept in način globalne komunikacije preko omrežja Wi-Fi.
Ključne besede: internet stvari, podajalec pakov, inteligentni sistem
Objavljeno: 28.10.2015; Ogledov: 573; Prenosov: 98
.pdf Celotno besedilo (1,30 MB)

4.
Učinki aplikacij interneta stvari na poslovanje podjetja: analiza primera
Tamara Srebot, 2015, magistrsko delo

Opis: Poslovno obveščanje je danes sestavni del vsake organizacije, saj lahko strateško obvladovanje velike količine podatkov podjetju prinese konkurenčno prednost pred drugimi. Internet nam ponuja ogromno prednosti, predvsem z vidika zagotavljanja velike količine informacij na enem mestu, kjerkoli in kadarkoli. Z razvojem poslovanja v oblaku je računalništvo postalo še bolj dostopno tako posameznikom kot organizacijam. To pomeni, da je bil narejen evolucijski korak pri prenosu sodobnih tehnologij v poslovna in domača okolja. Danes si življenja ne znamo več predstavljati brez interneta, mobilne telefonije in najrazličnejših aplikacij, zato lahko temu rečemo tudi doba Interneta stvari. Internet stvari predstavlja enega izmed stebrov interneta prihodnosti, ki bo zagotovo spremenil naše vsakdanje življenje. V prihodnosti lahko pričakujemo, da bo vedno več vsakdanjih stvari povezanih v internet. Te stvari bodo komunicirale med sabo ali s končnimi uporabniki in pošiljale podatke o realnem stanju. S tem bodo postale aktivne udeleženke procesov na različnih področjih človekovega udejstvovanja. V prvem delu magistrske naloge je predstavljen teoretični okvir, ki zajema poslovno obveščanje, poslovanje v oblaku, internet stvari ter telematiko in mobilno senzoriko. Vsako poglavje je podrobneje opisano s posameznimi definicijami za kasnejše lažje razumevanje namena in učinkov aplikacij Interneta stvari na poslovanje podjetja. V drugem delu magistrske naloge smo se osredotočili na analizo primera, s katero bomo skušali ugotoviti, kako lahko storitve v oblaku pripomorejo k boljšemu poslovanju podjetja. V izbranem podjetju bomo opravili eksperiment, ki nam bo pokazal, kako se pokrivajo zahteve podjetja z učinki, ki jih ponuja poslovanje v oblaku in Internet stvari. Na podlagi rezultatov primerjalne analize poslovnih izzivov z učinki ULU v podjetju bomo preverili zastavljene hipoteze.
Ključne besede: poslovno obveščanje, mobilno poslovno obveščanje, poslovanje v oblaku, mobilno poslovanje v oblaku, Internet stvari, telematika in mobilna senzorika
Objavljeno: 10.11.2015; Ogledov: 831; Prenosov: 226
.pdf Celotno besedilo (1,69 MB)

5.
VKLJUČEVANJE GOSPODINJSKIH NAPRAV V IoT Z UPORABO PLATFORME ARDUINO
Rihard Škorjanec, 2015, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je izdelana arhitekturna rešitev za vključevanje gospodinjskih naprav v internet stvari za potrebe spremljanja in upravljanja le-teh. Za izdelavo prehoda med vmesniki gospodinjskih naprav ter oblačno storitvijo in mobilno napravo je uporabljena platforma Arduino. Z magistrskim delom smo želeli preveriti primernost uporabe spletnih storitev po arhitekturnem stilu REST za izpostavljanje vmesnikov gospodinjskih naprav s pomočjo mikrokrmilnika ter povezovanje v internet stvari. Z arhitekturo rešitve želimo zagotoviti varno komunikacijo v spletu in lokalnem omrežju ter preveriti storitveno usmerjenost.
Ključne besede: internet stvari, mikrokrmilnik, spletne storitve
Objavljeno: 22.12.2015; Ogledov: 838; Prenosov: 220
.pdf Celotno besedilo (3,10 MB)

6.
Protokoli za overjanje in dogovor o ključu za neinfrastrukturna omrežja, prilagojeni konceptu interneta stvari
Muhamed Turkanović, 2016, doktorska disertacija

Opis: V zadnjih letih se je pozornost raziskovalcev usmerila v domeno neinfrastrukturnih omrežij in v zagotavljanje varnosti teh omrežij s pomočjo kriptografskih principov. Takšna omrežja predstavljajo za raziskovalce zaradi svojih specifičnih lastnosti, predvsem omejene arhitekture, nov izziv. Potrebno je namreč zagotoviti kompromis med varnostjo in učinkovitostjo. Poglaviten delež neinfrastrukturnih omrežij so brezžična senzorska omrežja, ki so del koncepta interneta stvari. V doktorski disertaciji obravnavamo področje varnostnih protokolov za overjanje in dogovor o ključu za brezžična senzorska omrežja v povezavi z vseprisotnim konceptom interneta stvari. V okviru disertacije smo izvedli klasifikacijo znanih napadov na protokole za overjanje in dogovor o ključu ter specifičnih napadov na brezžična senzorska omrežja. Izvedli smo analize obstoječih protokolov za overjanje in dogovor o ključu za brezžična senzorska omrežja, z namenom ugotavljanja pomanjkljivosti v varnosti, zasnovi in učinkovitosti. Z rezultati analiz smo pokazali, da imajo določeni uveljavljeni protokoli (tj. Dasov in Xuejev protokol) pomanjkljivosti v delovanju, varnosti in učinkovitosti. Prav tako smo predlagali izboljšave omenjenih protokolov. Dokazali smo, da sta izboljšavi varnejši in/ali učinkovitejši. Varnost protokolov smo vrednotili s pomočjo hevrističnega modela, ki predstavlja trenutno uveljavljeno prakso na področju vrednotenja varnosti protokolov za brezžična senzorska omrežja. Kot bazo znanih napadov za hevristično vrednotenje varnosti smo uporabili pripravljeno klasifikacijo napadov. Učinkovitost izboljšanih protokolov smo vrednotili s pomočjo analiz računske, komunikacijske in prostorske zahtevnosti. Pri pregledu literature smo ugotovili pomanjkanje protokolov s področja zagotavljanja varnosti povezovanja brezžičnih senzorskih omrežij z internetom stvari. Iz tega razloga smo razvili nov in izviren protokol, ki temelji na povezovanju omenjenih področij. Model predlaganega protokola omogoča kateremu koli udeležencu iz interneta stvari overjanje ter dogovor o ključu neposredno s posameznim senzorskim vozliščem iz brezžičnega senzorskega omrežja. Nad predlaganim protokolom smo izvedli varnostno analizo, ki temelji na hevrističnem modelu vrednotenja varnosti ob upo- števanju klasifikacije napadov, zasnovane v tem delu. Prav tako smo rezultate analiz primerjali z izbranimi protokoli. Rezultati varnostne analize so pokazali, da predlagani protokol zagotavlja visok nivo varnosti, saj je odporen na znane napade, ki smo jih klasificirali v prvem delu raziskave. Primerjava varnosti predlaganega protokola je le-tega postavila na prvo mesto. Prav tako smo nad predlaganim protokolom izvedli analizo učinkovitosti s pomočjo posamičnih analiz računske, komunikacijske in prostorske zahtevnosti. Rezultati analiz in primerjava z izbranimi protokoli so pokazali, da je protokol glede na prostorsko zahtevnost primerljiv z izbranimi protokoli. Kljub temu so rezultati analize računske in komunikacijske zahtevnosti pokazali, da je protokol še zmeraj učinkovit, saj temelji na simetrični kriptografiji in uporabi relativno majhnega števila računsko nezahtevnih operacij. Posledično se predlagani protokol uvršča med lahke protokole, ki so primerni za energijsko omejena brezžična senzorska omrežja.
Ključne besede: brezžična senzorska omrežja, internet stvari, protokoli, dogovor o ključu, overjanje, neinfrastrukturna omrežja
Objavljeno: 19.02.2016; Ogledov: 1046; Prenosov: 196
.pdf Celotno besedilo (3,89 MB)

7.
INTERNET STVARI IN ANALIZA DODANE VREDNOSTI PAMETNE NAPRAVE ZA KONČNEGA UPORABNIKA
Tamara Čander, 2016, magistrsko delo

Opis: Če smo še pred nekaj leti govorili o svetovnem spletu kot o revoluciji, danes vemo, da to še nikakor ni vse. Priča smo novemu valu tehnološkega napredka, ki transformira naše okolje in vsakodnevne predmete v ekosistem informacij. Internet stvari je skupek tehnologij, ki povezujejo stvarnost z digitalnimi svetom preko senzorjev in značk, vgrajenih v naprave za vsakodnevno rabo. Čeprav si strokovnjaki o potencialni velikosti trga, ki ga ta fenomen odpira, niso povsem enotni, pa so vsi prepričani, da smo na pragu nove prelomnice, ki bo spremenila vse – nas same, naše vsakdanjike in bo zabrisala mejo med resničnostjo in domišljijo. Kljub globalni popularnosti tega trenda v Sloveniji termin internet stvari še vedno ni znan širši množici, prav tako pa primanjkuje tudi strokovne literature, zato v magistrski nalogi predstavljamo različne poglede, definicije ter tehnologijo, ki je potrebna za nemoteno delovanje interneta stvari. Kot ključno slabost izpostavljamo varnost, ki ima za posledico nezaupanje in počasnejše privajanje uporabnikov. Predstavljamo pravne okvire, ki urejajo področje interneta stvari na evropski ravni ter domače zakone, ki se posredno dotikajo področij, ki jih internet stvari zadeva. Podajamo primere uspešne vpeljave interneta stvari v družbene projekte na različnih področjih – od pametnih mest, porabe energije in prometa do gospodarstva. Internet stvari omogoča znatne stroškovne prihranke in avtomatizacijo procesov, kar vodi v večjo produktivnost in preusmeritev človeških resursov iz operativnih opravil v bolj kreativne. S prerazporeditvijo resursov spreminja poslovne procese ter ustvarja dodano vrednost tako za podjetja kot za končne uporabnike. Omogoča optimizacijo časa in oddaljen nadzor s spremljanjem v realnem času ter nam s pomočjo podatkov, ki jih zbirajo senzorji in značke, daje na voljo podatke za boljše odločanje. Preden pa bomo lahko v popolnosti želi koristi interneta stvari, moramo ljudje ta revolucionaren pojav sprejeti in se znebiti strahu pred njegovo uporabo. Brez tega namreč tovrstna naprava, v primerjavi s klasično, nepovezano, ne prinaša dodane vrednosti končnemu uporabniku. Zaradi preverjanja našega sklepanja o poznavanju pojma v slovenski družbi in karakteristike, ki pretehta, da se uporabniki raje odločijo za nakup (praviloma dražje) pametne naprave kot primerljive, nepovezane, smo izvedli spletno anketo, s katero smo preverili zastavljene hipoteze ter jih potrdili oziroma ovrgli. Ugotovili smo korelacijsko povezavo med poznavanjem tehnoloških trendov in zaupanjem v uporabo pametnih naprav, storitev ter produktov in hkrati potrdili, da smo Slovenci še precej slabo seznanjeni z t. i. internetom nove dobe. Ena od glavnih ovir je dvom o varnosti, ta pa izhaja iz slabe informiranosti bodisi o delovanju naprave, zbiranju podatkov ali celo o njenem obstoju. Dodana vrednost, ki jo internet stvari prinaša napravam za vsakodnevno rabo, je v tem, da postajajo bolj osebne, hitrejše in boljše ter da uporabniku omogočajo oddaljen dostop, kar se odraža v časovni optimizaciji in v našem primeru, kjer obravnavamo pameten elektronski monitor za dojenčke, tudi v pomirjenosti staršev. Čeprav je cena še vedno pomemben faktor, pa je potrebno v prvi vrsti informirati potencialne uporabnike in kupce kakšne možnosti obstajajo, kako delujejo in za hitrejšo adaptacijo vgraditi koncept varnosti že v sam razvoj produkta.
Ključne besede: internet stvari, M2M, senzorji, RFID, zasebnost podatkov, pametno okolje, pametne naprave, dodana vrednost
Objavljeno: 15.06.2016; Ogledov: 1315; Prenosov: 327
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

8.
PELLDUINO - MIKROKRMILNIŠKI VMESNIK ZA ODDALJEN NADZOR DELOVANJA PELETNEGA GORILNIKA
Bojan Kodrič, 2016, diplomsko delo

Opis: Z naraščanjem življenjskega tempa in v želji po čim večji udobnosti ljudje vedno bolj stremimo k nadzorovanju in upravljanju naprav na daljavo. V diplomski nalogi smo predstavili področje računalništva v oblaku in interneta stvari. Opisali smo komponente, s katerimi smo v praktičnem delu na osnovi odprtokodne platforme Arduino razvili vmesnik za oddaljen nadzor delovanja peletnega gorilnika. Običajno napravo iz naše okolice, ogrevalni kotel na pelete, smo nadgradili s senzorji temperature in nivoja peletov. Povezali smo jo z internetom in ji dodali funkcionalnost samodejnega shranjevanja izmerjenih podatkov, upravljanja na daljavo in obveščanja uporabnika. Za to smo uporabili storitve računalništva v oblaku. S tem je naprava postala del interneta stvari.
Ključne besede: Arduino, internet stvari, računalništvo v oblaku, peleti
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 652; Prenosov: 68
.pdf Celotno besedilo (2,87 MB)

9.
UČINKI UPORABE INTERNETA STVARI NA TEHTANJE NALOŽENEGA MATERIALA - ANALIZA PRIMERA
Irena Marinčič, 2016, magistrsko delo

Opis: Internet stvari (angl. Internet of Things – IoT) omogoča internetno povezavo med napravami. Njegov namen je s senzorji, aktuatorji ali komunikacijskimi napravami med seboj povezati stvari, ne glede na to, kje so, za kakšno vrsto stvari gre, kakšen je način povezave in kdaj se stvari med seboj povezujejo. Za izvedbo je na voljo širok izbor aplikacij. V teoretičnem delu magistrskega dela smo najprej predstavili različne razlage termina internet stvari in njegov nastanek. Opisali smo področja uporabe, vrste tehnologije in njegovo vlogo v proizvodnih procesih in podpori managementa. Kljub mnogim pozitivnim vidikom IoT pa je pri njegovem uvajanju treba biti pozoren tudi na nekatere nevarnosti, ki smo jih izpostavili v drugem poglavju. Vizijo IoT pomaga uresničevati računalništvo v oblaku, ki vključuje nadzorne naprave, naprave za shranjevanje, analitična orodja in platforme za predstavitve. Tako smo v tretjem poglavju poleg predstavitve pojma računalništvo v oblaku navedli tudi vrste oblakov ter prednosti in nevarnosti njihove uporabe. Analizo primera smo izvedli v podjetju Kema Puconci. Ugotavljali smo učinek uporabe tehnologije IoT na poslovni proces nakladanja materiala in njegove interne premike. Meritve s tehtnico IoT na nakladalcu smo najprej primerjali z meritvami na mostni tehtnici. V drugem primeru pa so meritve tehtnice IoT predstavljale osnovo za izračun kala v sušilnici. S tehtnico IoT smo želeli dokazati pozitiven učinek tehtanja. Zastavljeni hipotezi nam je s pomočjo analize primera uspelo potrditi.
Ključne besede: Internet stvari, računalništvo v oblaku, tehtnica, tehtalni sistemi, gradbeništvo.
Objavljeno: 15.09.2016; Ogledov: 591; Prenosov: 83
.pdf Celotno besedilo (3,22 MB)

10.
KRMILJENJE TERMOSTATA Z UPORABO RASPBERRY PI
Dejan Mencin, 2016, diplomsko delo/naloga

Opis: Danes je večino elektronskih naprav možno nadzirati z aplikacijami preko pametnih telefonov ali računalnikov, na primer televizorje, radio sprejemnike, zvočnike, pečice ipd. V tako imenovanih "pametnih hišah” je praktično vse povezano elektronsko, kar omogoča nadzor celotnega sistema s pritiskom na gumb. Izdelati želimo aplikacijo, ki bi v osnovi omogočala nadziranje temperature v prostoru s pametnim telefonom. Sistem je možno prilagoditi tudi za ostale elektronske naprave v prostoru. Za lažjo uporabo je možen dostop preko lokalnega in širokopasovnega omrežja. Aplikacijo smo implementirali in povezali z Raspberry Pi − mini računalnikom, ki temelji na operacijskem sistemu Linux. Glede na naloženo programsko opremo lahko upravlja z različnimi elektronskimi napravami v prostoru. Aplikacija uporabniku omogoča konstanten nadzor nad temperaturo v prostoru od kjerkoli.
Ključne besede: • Internet stvari • Termostat • Raspberry Pi • Android
Objavljeno: 17.11.2016; Ogledov: 495; Prenosov: 57
.pdf Celotno besedilo (1,79 MB)

Iskanje izvedeno v 0.34 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici