| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 68
Na začetekNa prejšnjo stran1234567Na naslednjo stranNa konec
1.
Razvoj univerzalne senzorske platforme za zajem in prenos biometričnih podatkov
Matjaž Bogša, 2021, magistrsko delo

Opis: V okviru magistrske naloge smo razvili senzorsko platformo, katere primarni nalogi sta zajem in prenos biometričnih in ostalih podatkov obravnavane osebe do zdravstvene ustanove, bodisi zaradi splošne oskrbe ali nesreče. Na ta način zmanjšamo potrebo po obisku zdravnika ali pa zdravstveno osebje bolje pripravimo na stanje pacienta. Osnovna protokola, okoli katerih je platforma zgrajena, sta Bluetooth in mqtt. Oba sta značilna za aplikacije v okviru interneta stvari. Prvega uporabljamo za komunikacijo med moduli platforme, z drugim pa zbrane podatke v realnem času pošiljamo do uporabnika.
Ključne besede: Internet stvari v zdravstvu, MQTT, biometrični podatki, modularnost
Objavljeno: 07.04.2021; Ogledov: 7; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,20 MB)

2.
Zajem in uporaba podatkov z nosljivih naprav s pomočjo uporabe komunikacije TCP/IP
Kevin Preac, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je predstavljena večslojna rešitev Interneta stvari, kjer s pomočjo protokolnega sklada TCP/IP upravljamo mikrokrmilnik preko brezžičnega omrežja. V rešitvi se s pomočjo WeMos D1-Mini mikrokrmilnika krmili diode RGB LED-traka. Na začetku so predstavljeni Internet stvari, internetni protokolni sklad TCP/IP ter omrežni protokol HTTP. V nadaljevanju so predstavljene vse strojne komponente končnega izdelka kot tudi vse uporabljene tehnologije za izvedbo programske rešitve naloge. V končnih poglavjih je predstavljena izdelava elektronskega vezja rešitve in izdelava programske arhitekture večslojnega sistema ter povezava posameznih delov rešitve v skupno celoto. S pomočjo izpiskov kode ter diagramov izvajanja posameznih funkcij je opisano delovanje posameznih slojev, rešitve ter medsebojna komunikacija le-teh.
Ključne besede: internet stvari, ESP8266, TCP/IP, LED, mikrokrmilnik
Objavljeno: 26.03.2021; Ogledov: 49; Prenosov: 23
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

3.
Razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu
Zdenko Nikolić, 2021, magistrsko delo

Opis: Problem, ki ga obravnavamo v magistrski nalogi, je razvoj pametne razsvetljave v pametnem mestu. Na začetku smo podrobno analizirali pristope osvetlitve prometne infrastrukture, ter predstavili težave, ki so prisotne pri klasičnih načinih osvetlitve prometne infrastrukture. Da bi odpravili težave takšne osvetlitve, smo se odločili razviti sistem pametne razsvetljave in uporabiti spletno storitev v skladu s konceptom IoT. Problem smo razdelili na več delov. Prvi del je razvoj platforme s senzorji. Platforma tako meri temperaturo, vlago, ocenjuje CO2 v zraku, zaznava požar in gibanje preko tehnologije PIR, vključuje pa tudi gumb za pomoč. Drugi del na platformi je komunikacijski del. Komunikacija od senzorjev se izvaja preko oddajnika, na sprejemni strani pa nato preko sprejemnika LORA do prehoda Raspberry Pi. Podatke prehod nato pošilja preko internetne povezave na spletno storitev ThingsBoard. Uporabniška interakcija z napravami poteka na spletni storitvi ThingsBoard, s pomočjo katere je mogoč tudi ogled podatkov iz senzorjev. Prikaz podatkov lahko uporabnik spremlja preko grafov ali drugih grafičnih ponazoritev. V zadnjem poglavju smo predstavili tudi ekonomsko analizo pametne razsvetljave. V sklepu smo se osredotočili na možne izboljšave in možnosti nadgradnje tovrstnega sistema. 
Ključne besede: internet stvari, pametna mesta, pametna razsvetljava, MQTT, ThingsBoard
Objavljeno: 25.03.2021; Ogledov: 39; Prenosov: 9
.pdf Celotno besedilo (4,64 MB)

4.
Pametna mesta in domovi
Nina Sagadin, 2020, magistrsko delo

Opis: Z napredkom tehnologije, lahko vsakodnevno spremljamo nove produkte na trgu. V zadnjem času vedno več krat slišimo ali beremo o internetu stvari, pametnih mestih in domovih. Ti pojmi so relativno novi, njihove možnosti uporabe pa so že neštete. V sklopu teoretičnega dela magistrske naloge smo pisali o internetu stvari, pametnih mestih in domovih. Če se za začetek osredotočimo na IoT; ta je v le nekaj letih omogočil svojo uporabo na različnih področjih. Lahko se uporablja v avtomobilski industriji, trgovinah, kmetijstvu, farmaciji, pametnih mestih, tovarnah, pametnih domovih in še bi lahko naštevali. IoT namreč združuje množico tehnologij, ki med seboj povezujejo naprave preko omrežij ali signalov. Bolj podrobneje pa smo IoT opredelili v drugem poglavju. V naslednjem poglavju smo se osredotočili na pametna mesta, ki delujejo na podlagi interneta stvari. Ta mesta namreč sistematično uporabljajo digitalne tehnologije za izboljšanje mesta na področjih kot so energija, konkurenčnost in za izboljšanje življenja prebivalcev. Zadnje teoretično poglavje pa se nanaša na pametne domove, definicijo tega pojma ter uporabo pametnih rešitev za dom. Magistrska naloga pa vsebuje tudi raziskovalni del, kjer smo raziskovali ozaveščenost in uporabo interneta stvari, pametnih mest in pametnih domov med prebivalci Republike Slovenije. Informacije smo pridobili na podlagi anketnega vprašalnika, rezultate smo pa tudi analizirali. Ugotovitve so zelo zanimive, saj kažejo tako poznavanje omenjenih pojmov, kot tudi uporabo pametnih naprav in ozaveščenost o teh pojmih po svetu in v Sloveniji. Cilj magistrske naloge je bil teoretična opredelitev interneta stvari, pametnih mest in pametnih domov ter opredeliti njihovo uporabo, naslednji cilj pa je bil ugotoviti kolikšno je poznavanje in uporaba razsežnosti interneta stvari med prebivalci Slovenije.
Ključne besede: Internet stvari, Pametna mesta, Pametni domovi
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 76; Prenosov: 28
.pdf Celotno besedilo (3,14 MB)

5.
Vpliv industrije 4.0 na logistiko
Filip Dvorak, 2020, diplomsko delo

Opis: ndustrija 4.0, ki jo poznamo tudi pod imenom četrta industrijska revolucija, je danes neizogibna tema tako v poslovnem svetu kot tudi v vsakdanjem življenju, saj vpliva na celotne panoge ter spreminja način oblikovanja in izdelave produktov, dostave in plačila blaga. Gre za povezovanje digitalnega in fizičnega sveta, ki ga omogočajo nove tehnologije. V vsakdanjem življenju smo tem tehnologijam že izpostavljeni ali pa za njih slišimo preko modnih besed kot so “internet stvari“, “računalništvo v oblaku“, “agumentirana realnost“, “pametne tovarne“ in podobno. Namen diplomskega projekta je predstaviti industrijo 4.0, razumeti njene gradnike ter to smiselno povezati z področjem logistike. Dobavne verige, zaradi vse večjih zahtev potrošnikov, postajajo vedno bolj kompleksne in zahtevnejše za obvladovati in nadzirati. Industirja 4.0 bo imela pozitivne vplive na določene logistične procese, saj bo pravilna uporaba novih tehnologij pripomogla k večji učinkovitosti in optimizaciji vsakdanjih procesov. Posledično pa prinesla večjo dodano vrednost končnim potrošnikom. Videli bomo, da se določena podjetja temu že intenzivno prilagajajo in uživajo v njenih koristih.
Ključne besede: industrija 4.0, internet stvari, digitalizacija, agumentirana realnost, logistika, dobavna veriga
Objavljeno: 02.12.2020; Ogledov: 105; Prenosov: 27
.pdf Celotno besedilo (2,46 MB)

6.
Avtomatska krmilnica za male živali s platformo Arduino
Tadeja Keršič, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu je opisana izdelava avtomatske krmilnice za male živali s platformo Arduino. Krmilnica je izdelana iz cenovno ugodnih komponent in omogoča doziranje hrane in vode. V omrežje se poveže s pomočjo modula ESP8266. Pripravljena sta bila tudi spletni strežnik in mobilna aplikacija, preko katere lahko uporabnik pošilja zahteve do krmilnice in ureja urnik proženja zahtev. Krmilnica s pomočjo senzorjev ugotavlja, ali sta posodi za hrano in vodo že polni, ter glede na vrednost senzorjev ustrezno reagira na naslednjo zahtevo. V diplomski nalogi opišemo tudi postopek kalibracije senzorjev sile, ki jih uporablja krmilnica in analizo ustreznosti delovanja krmilnice pri dveh različnih tipih briketov. Izdelana krmilnica ustreza vsem zastavljenim ciljem, medtem ko zalogovniki hrane in vode omogočajo vsaj enotedensko oddaljeno hranjenje povprečne mačke.
Ključne besede: internet stvari, Arduino, avtomatska krmilnica, male živali
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 103; Prenosov: 32
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

7.
Platforma Raspberry Pi kot avtokamera in senzor vsebnosti alkohola v izdihanem zraku
Urban Vidovič, 2020, diplomsko delo

Opis: Namen diplomskega dela je bil dokazati, da lahko z nekaj denarja, znanja in časa ustvarimo svoj majhen sistem IoT, ki nudi snemanje vožnje in dokazovanje voznikove prisebnosti, nalaganje posnetka v oblak, ogled posnetkov in upravljanje z njimi. Najprej smo opisali uporabljeno tehnologijo in strojno opremo, zasnovo infrastrukture sistema, nato pa implementacijo. Sistem delimo na tri dele: odjemalca, spletno stran in vmesnik API. Vmesnik API in spletna stran sta ustvarjena z ogrodjem Node.js, odjemalec pa je napisan v programskem jeziku Python. Odjemalec izmeri vsebnost alkohola v izdihanem zraku in tako potrdi, da voznik ni pod vplivom alkohola. Nato posname vožnjo in ob povezavi na znano, zaupanja vredno omrežje posnetek naloži v oblak. Vmesnik API skrbi za komunikacijo med odjemalcem in spletno stranjo ter upravlja s podatkovno bazo. Spletna stran omogoča uporabniku registracijo in prijavo ter pregled in brisanje videoposnetkov.
Ključne besede: Raspberry Pi, avtokamera, senzor MQ3, internet stvari
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 88; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

8.
Varnost naprav IoT na podlagi testnega okolja s pomočjo Aruba ClearPass
David Sahernik, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi skozi implementacijo testnega okolja in programskega okolja ClearPass preverjamo učinkovite zmožnosti kontroliranega dostopa pametnih naprav. Osredotočimo se predvsem na možne načine varovanja naprav znotraj interneta stvari. Potreba po celovitem načinu varovanja z leti razvoja in pridobivanja znanja o internetu stvari in pripadajočih napravah postaja vse večja. V nalogi skozi temeljne značilnosti in komponente predstavimo internet stvari in njegovo delovanje, kot tudi različne arhitekture. Prikazali smo varovanje naprav interneta stvari z različnimi metodami overjanja in avtorizacije. Za namene naloge je ključna vzpostavitev nadzorovanega dostopa in varovanja naprav v testnem okolju, kot tudi opredelitev dobrih praks varovanja naprav, priključenih v internet stvari.
Ključne besede: internet stvari, varnost, Aruba ClearPass, overjanje in avtorizacija, sistem za upravljanje s politiko
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 61; Prenosov: 14
.pdf Celotno besedilo (28,61 MB)

9.
Spletno upravljanje s pametno hišo
Matic Repič, 2020, diplomsko delo

Opis: V zaključnem delu smo razvili spletno aplikacijo namenjeno nadzoru pametne hiše, ki je preprosta za uporabo in sloni na implementaciji prosto dostopne centralne točke Eclipse Mosquitto in komunikacijskem protokolu MQTT. Za implementacijo spletne aplikacije smo uporabili programsko ogrodje Ionic s katerim smo dosegli možnost uporabe aplikacije na več različnih platformah. Za implementacijo strežniškega dela smo uporabili ogrodje Express.js. V sklopu diplomskega dela smo predstavili tudi koncept interneta stvari v sklopu koncepta pametne hiše.
Ključne besede: pametna hiša, internet stvari, komunikacijski protokoli, spletna aplikacija
Objavljeno: 03.11.2020; Ogledov: 77; Prenosov: 35
.pdf Celotno besedilo (4,49 MB)

10.
Elektronski vgrajeni sistem za nadzor in upravljanje ogrevalnih teles v prostoru
Matej Kuzma, 2020, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je opisano načrtovanje in izdelava elektronskega vgrajenega sistema za nadzor in upravljanje ogrevalnih teles. Sistem se brezžično poveže v internet stvari, hkrati pa kot glavni vir napajanja uporablja baterijo. Predstavljeno je delovanje strežnika in protokola, s katerim se sistem povezuje v omrežje kot del interneta stvari, hkrati pa je predstavljeno tudi delovanje sistema po delih, povezanih v celoto, ki deluje kot samostojen sistem. V opisu napajalnega dela vezja je podrobneje predstavljeno, na kakšen način izdelati napajalno vezje, ki zagotavlja varno uporabo baterije in hkrati predstavlja zanesljiv in zahtevam primeren napajalni vir. Krmilni del vezja opisuje sestavo paketov za uporabljeni internetni protokol, ki jih preko komunikacijskega modula in interneta pošilja na strežnik. Podrobneje je opisana tudi vzpostavitev in realizacija strežnika za internet stvari, s katerim sistem komunicira.
Ključne besede: MQTT, internet stvari, WiFi, pametna hiša
Objavljeno: 02.11.2020; Ogledov: 138; Prenosov: 29
.pdf Celotno besedilo (2,40 MB)

Iskanje izvedeno v 0.31 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici