1. Razvoj glasovalnega sistema s tehnologijo interneta stvariMatic Magdalenc, 2025, magistrsko delo Opis: Namen naloge je bil razviti glasovalni sistem, ki temelji na tehnologiji interneta stvari (IoT) za varnejše, preglednejše in učinkovitejše glasovanje. Zasnovan sistem omogoča glasovanje preko brezžičnih naprav ESP32, ki so povezane na centralni strežnik prek protokola MQTT. Naloga vključuje zasnovo in razvoj glasovalnih enot in strežnika, ki zagotavlja varno zbiranje glasov ter hitro obdelavo podatkov. Ključna prednost razvitega sistema je zmožnost takojšnjega shranjevanja in prikazovanja rezultatov, s čimer se omogoča hitra in transparentna analiza glasovanj.
Sistem vključuje razvoj programske opreme za ESP32, strežnik z administrativnim spletnim vmesnikom in bazo podatkov SQLite. Glavne prednosti tega sistema so visoka varnost, prilagodljivost in enostavna uporaba. Priporočila za nadaljnji razvoj vključujejo nadgradnjo sistema z možnostjo glasovanja na mobilnih napravah in izboljšanje varnosti z naprednimi tehnologijami, kot je blockchain. Sistem predstavlja pomemben korak v digitalizaciji glasovalnih procesov in ima potencial za široko uporabo v glasovalnih okoljih. Ključne besede: internet stvari, IoT, ESP32, glasovanje, pametno, volitve Objavljeno v DKUM: 24.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 5
Celotno besedilo (2,40 MB) |
2. Leveraging grammarware for active video game developmentMatej Črepinšek, Tomaž Kosar, Matej Moravec, Miha Ravber, Marjan Mernik, 2025, izvirni znanstveni članek Opis: This paper presents a grammarware-based approach to developing active video games (AVGs) for sensor-driven training systems. The GCGame domain-specific language (DSL) is introduced to define game logic, sensor interactions, and timing behavior formally. This approach ensures cross-platform consistency, supports real-time configurability, and simplifies the integration of optimization and visualization tools. The presented system, called GCBLE, serves as a case study, demonstrating how grammarware enhances modularity, maintainability, and adaptability in real-world physical interaction applications. The results highlight the potential of a DSL-driven design to bridge the gap between developers and domain experts in embedded interactive systems Ključne besede: active video games, grammarware, internet of things, DSL, procedural level generation, evolutionary computation, game controllers Objavljeno v DKUM: 23.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 1
Celotno besedilo (4,32 MB) |
3. The interaction between internet, sustainable development, and emergence of society 5.0Vasja Roblek, Maja Meško, Mirjana Pejić Bach, Oshane Thorpe, Polona Šprajc, 2020, izvirni znanstveni članek Opis: (1) Background: The importance of this article is to analyze the technological developments in the field of the Internet and Internet technologies and to determine their significance for sustainable development, which will result in the emergence of Society 5.0. (2) The authors used automated content analysis for the analysis of 552 articles published in 306 scientific journals indexed by SCII and/or SCI - EXPANDED (Web of Science (WOS) platform). The goal of the research was to present the relationship between the Internet and sustainable development. (3) Results: The results of the analysis show that the top four most important themes in the selected journals were "development", "information", "data", and "business and services". (4) Conclusions: Our research approach emphasizes the importance of the culmination of scientific innovation with the conceptual, technological and contextual frameworks of the Internet and Internet technology usage and its impact on sustainable development and the emergence of the Society 5.0. Ključne besede: internet, society 5.0, sustainable development, automated content analysis Objavljeno v DKUM: 13.02.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 6
Celotno besedilo (2,70 MB) Gradivo ima več datotek! Več... |
4. Vplivnostni marketing in njegov vpliv na vedenje potrošnikaDaša Kompan, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj tehnologije in internetnih tehnologij je prispeval k pogostejši uporabi družbenih omrežij, ki so postala pomemben del našega vsakdanjega življenja. Družbena omrežja omogočajo ohranjanje stikov z geografsko oddaljenimi prijatelji, spremljanje življenj bližnjih in hiter dostop do informacij, vendar pa lahko njihova prepogosta uporaba negativno vpliva na naše zaznavanje realnosti zaradi socialnih primerjav. V raziskavi smo analizirali razloge za spremljanje vplivnežev na družbenih omrežjih, najpogostejše vrste vsebin in področja, ki zanimajo uporabnike, ter različne vplive, ki jih imajo objavljene vsebine na uporabnike. Ugotovili smo, da uporabniki spremljajo vplivneže predvsem zaradi zanimive vsebine, zabave, sprostitve ter inspiracije. Poleg tega so vplivneži pogosto vir informacij in izkušenj, še posebej pri načrtovanju potovanj. S pregledom že obstoječih raziskav smo ugotovili, da uporabniki pogosto uporabljajo družbena omrežja za iskanje novih blagovnih znamk ter za pridobitev kod, ki jim prinašajo dodaten popust pri nakupu. V naši raziskavi smo ugotovili, da so videoposnetki in zgodbe formata, ki najbolj pritegne pozornost uporabnikov, v nasprotju s tem pa so slike manj učinkovite pri vzbujanju pozornosti. Ugotovljeni so bili mešani vplivi objavljenih vsebin na potrošnike. Nekateri uporabniki so zaznali pozitiven vpliv (35 odstotkov), drugi negativen (19 odstotkov), večina pa jih meni, da objavljene vsebine na njih nimajo vpliva (55 odstotkov). Raziskava je pokazala, da lahko vsebine vplivajo na povezovanje, dajo dobre nasvete in ideje, vendar pa lahko tudi negativno vplivajo na samopodobo in samospoštovanje. Ključne besede: vplivnostni marketing, vplivneži, internet, družbena omrežja Objavljeno v DKUM: 15.01.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 66
Celotno besedilo (748,89 KB) |
5. Upravljanje in regulacija podatkov v pravu EU: analiza Akta o podatkih : magistrsko deloGal Pastirk, 2024, magistrsko delo Opis: Razvoj digitalnih tehnologij ima odločilen vpliv na razvoj družbe in prava. Pomen podatkov se je z uvedbo interneta stvari, velikih podatkov, umetne inteligence in drugih naprednih tehnologij, še znatno povečal. Vse boljši sistemi za upravljanje in analizo so podatkom dodali ogromno ekonomsko in družbeno vrednost. Internet stvari pri tem igra pomembno vlogo, saj omogoča povezljivost digitalnih naprav preko senzorjev, kar ustvarja spet nove količine podatkov.
Mnoge svetovne velesile so prepoznale potencial digitalnih tehnologij in podatkov ter ga s pridom izkoriščajo. Tega potenciala se zaveda tudi EU, ki pospešuje digitalizacijo, saj jo prepoznava kot odločilno pri ustvarjanju novih priložnosti za inovacije, gospodarsko rast in ohranjanje konkurenčnosti na svetovnem trgu.
Akt o podatkih je del širše regulativne ureditve, ki ga je EU zasnovala za doseganje ciljev, kot so krepitev podatkovnega gospodarstva, digitalizacije in sistemov umetne inteligence, z namenom vzpostavitve digitalne suverenosti.
Akt o podatkih je bil sprejet z namenom krepitve notranjega trga s podatki, saj želi spodbuditi več podatkov za inovacije in konkurenco. Vzpostavlja bolj pošten način delitve podatkov, ki nastajajo z uporabo naprav interneta stvari in določa nove pravice do dostopa in deljenja podatkov za uporabnike teh naprav. Hkrati vzpostavlja pravni okvir za sklepanje novih pogodb med imetniki podatkov in uporabniki, kar slednjim omogoča pravičen dostop do podatkov. Obseg Akta o podatkih ureja tako osebne kot neosebne podatke.
V magistrskem delu ugotavljam, da je bilo upravljanje podatkov zaradi pomanjkljive zakonodaje na določenih področjih oteženo. Zaradi številnih izzivov se evropsko pravo o podatkih nenehno širi in razvija. Akt o podatkih in drugi regulatorni predpisi predstavljajo pomemben prispevek k boljšemu upravljanju s podatki. Vzpostavljen je bil nov sistem, ki prispeva k bolj pošteni delitvi podatkov med deležniki. Kljub temu obstajajo pomisleki o tem, kako učinkovito bodo novi mehanizmi lahko pripomogli k uresničitvi vseh začrtanih ciljev.
Magistrsko delo obravnava vlogo podatkov in interneta stvari v sodobni družbi, razvoj upravljanja podatkov v EU ter se osredotoča na nekatere ključne vidike Akta o podatkih. Ključne besede: upravljanje podatkov, internet stvari, povezani izdelki in storitve, neosebni podatki, Evropska strategija za podatke, deljenje podatkov, imetnik podatkov, uporabnik. Objavljeno v DKUM: 20.12.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 38
Celotno besedilo (1,13 MB) |
6. Nadgradnja ogrevalnega sistema z internetom stvariBranko Zebec, 2024, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo vsebuje analizo in razvoj prototipa za nadgradnjo ogrevalnega sistema, pri katerem smo sledili dvema ciljema: povezati ogrevalni sistem v internetno omrežje s pomočjo tehnologije interneta stvari in optimizirati ogrevalni sistema. Za dosego ciljev smo raziskali vse potrebne tehnologije, programska orodja in strojno opremo. Pri implementaciji smo uporabili programsko platformo Home Assistant, s katero smo razvili glavni krmilnik na strojni opremi Raspberry Pi 4. V okviru platforme Home Assistant smo integrirali dodatna programska orodja: Cloudflare za vzpostavitev varne povezave na oblačni strežnik in s tem ustvarjanje varnega tunela do glavnega krmilnika, Node-RED, s katerim smo razvili programsko kodo za povezavo z napravami Modbus in optimizacijo sistema vključno s PID krmilnikom, InfluxDB za bazo podatkov vseh spremenljivk našega ogrevalnega sistema, Grafano za vizualizacijo podatkov iz baze, Google SDK za integracijo Googlovega pomočnika na Home Assistant. Na krmilnik smo povezali naprave prek protokola Modbus TCP/IP (angl. Transmission Control Protocol/Internet Protocol): Daikin krmilnik za dostop do toplotne črpalke Daikin Altherma HT, Siemens sobni termostat. Za spremljanje porabe električne energije smo razvili merilnik porabe na modulu ESP32, ki smo ga povezali na kontakte S0 analognega števca. Programsko kodo C++ smo povzeli in prilagodili ter povezali prek protokola MQTT na Home Assistant. Razvili smo tudi simulacijski model, s pomočjo katerega smo preverjali nastavitve PID krmilnika. S statistično analizo smo preverili, ali so podatki po optimizaciji sistema resnično potrdili pričakovane rezultate glede zmanjšanja porabe električne energije, manjšega vtoka ogrevalne vode ter sprememb sobne temperature. Prototip smo preverjali v celotnem ogrevalnem obdobju, le-ta je deloval zanesljivo brez izpadov. Za oddaljeni dostop smo uporabljali Home Assistant pomočnika in Googlovega pomočnika. Optimizacija ogrevalnega sistema se je izkazala za zelo uspešno, kar smo potrdili z meritvami spremenljivk, predvsem porabe električne energije. Ugotovili smo, da se v prehodnem obdobju ogrevanja poraba znatno zmanjša. Na podlagi tega smo prepričani, da bomo na dolgi rok podaljšali življenjsko dobo toplotne črpalke ter prispevali k trajnostni naravnanosti našega sistema ogrevanja. Ključne besede: internet stvari (IoT), pametni dom, ogrevanje, Home Assistant, Node-RED, PID. Objavljeno v DKUM: 22.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 39
Celotno besedilo (9,03 MB) |
7. Avtomatizacija zbiranja podatkov iz senzorjev na izvodih transformatorjaMatic Mikec, 2024, diplomsko delo Opis: Informacije, ki jih pridobimo iz podatkov, igrajo pomembno vlogo pri odločanju in spodbujanju inovativnosti v osebnem in tudi poslovnem življenju. V diplomskem delu smo razvili avtomatizirani sistem za prenos podatkov iz naprav interneta stvari (senzorji) na transformatorskih izvodih do strežnika, kjer se ti podatki hranijo. Za načrtovanje različnih korakov pridobivanja, obdelovanja in shranjevanja podatkov smo uporabili različne programske rešitve, kot so Eclipse Mosquitto, Python in PostgreSQL z razširitvijo TimescaleDB, ki smo jih tudi opisali v svojem delu. Izdelan prototip je zasnovan za naročnika Elektro Gorenjska, d. d., in zagotavlja podatke za nadaljnjo analizo v okviru agencijskega projekta. Ključne besede: internet stvari, MQTT, PostgreSQL Objavljeno v DKUM: 21.11.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 20
Celotno besedilo (1,00 MB) |
8. Trendi spletnega trgovanja in nova generacija spletnih trgovinTamara Križnjak, 2024, magistrsko delo Opis: Iznajdba interneta je omogočila razvoj spletne trgovine, ki je povzročila revolucionarne spremembe v kroženju dobrin po svetu. Spletno trgovanje odpravlja omejitve časa in prostora, spreminja trgovinske vzorce ter izboljšuje kroženje blaga, kapitala in informacij. Vpliv e-trgovine se kaže v povečani produktivnosti, učinkovitosti gospodarskega delovanja in zmanjšanju stroškov. Prav tako spreminja življenjski slog potrošnikov in družbene vidike ter vpliva na njihov pogled na svet. Prihajajoči trendi v spletnem trgovanju obetajo nadaljnje izboljšave in inovacije. Z vključevanjem uporabe tehnologije za zbiranje in analizo informacij o strankah spletno trgovanje sedaj omogoča prilagajanje tržnih strategij in izboljšanje ponudbe izdelkov.
V magistrski nalogi smo raziskali prihajajoče trende na področju spletnega trgovanja, kot so umetna inteligenca (AI) in strojno učenje, internet stvari (IoT), virtualna resničnost (VR) in obogatena resničnost (AR), spletni piškotki, personalizacija, glasovna in socialna trgovina, Omni-channel spletno trgovanje, klepetalni roboti in potisno oglaševanje.
Na podlagi posameznih primerov spletnih trgovin nove generacije ter s pomočjo metode anketiranja smo v skozi magistrski nalogi preučili kakšna pričakovanja imajo potrošniki glede vključevanja novih trendov v spletne trgovine nove generacije. Rezultati ankete kažejo, da se kupci najpogosteje srečujejo s spletnimi piškotki in klepetalnimi roboti. Odzivi so nakazali tudi na to, da večina kupcev izdelke, ki jih naroči preko spleta, še vedno poišče s pomočjo brskalnika, spet druga večina pa preko družbenih omrežij, kar kaže na vedno bolj pomembno socialno vpetost spletnih trgovin. Kupci pred naročilom vedno preverijo več različnih spletnih strani, v veri, da bi našli najboljšo ceno ali kakšno akcijsko kodo. Zanimivo je tudi, da pri nas še ni tako običajno uporabljati glasovno trgovino in pametne zvočnike ter da večina anketirancev ni razločila med obogateno in virtualno resničnostjo, kar kaže na relativno nizko stopnjo prodiranja te tehnologije na našem trgu. Ravno zaradi nepoznavanja trenda obogatene resničnosti (AR) kupci še vedno postavljajo v ospredje stroške dostave in menijo, da je to najpomembnejši razlog zakaj ne zaključijo spletnega nakupa. Preverili smo tudi, kakšno je njihovo mnenje o klepetalnih robotih in raziskava kaže, da večina meni, da kljub njihovi širši uporabi, klepetalni roboti niso vedno učinkoviti pri reševanju specifičnih težav in lahko celo ovirajo naravno interakcijo med kupcem in prodajalcem. Raziskava ugotavlja, da se potrošniki v prihodnosti bojijo varnostnega vidika teh trendov. Zaradi teh pomislekov bo ključno, kako uspešno bodo spletni trgovci v prihodnosti zagotavljali jasne informacije o varnostnih ukrepih in zaščiti osebnih podatkov.
Zaključimo lahko, da se spletne trgovine nove generacije, v našem primeru preučevana Nike in Maybelline New York, osredotočajo predvsem na personalizirane, prilagojene izkušnje in trgovino, ki vključuje družbena omrežja. Ravno s personalizirano ponudbo in vsebinami, prilagojenimi aktualnim trendom na družbenih omrežjih, se povečuje angažiranost in verodostojnost blagovne znamke, kar je ključnega pomena za uspeh na trgu. Rezultati raziskave potrjujejo pomembnost personalizacije, integracije z družbenimi omrežji in varnosti ter razkrivajo prihodnje možnosti in izzive za spletne trgovine. Ugotovitve raziskave jasno poudarjajo, da je izboljšanje varnosti in zaščite osebnih podatkov nujno za krepitev zaupanja uporabnikov, kar bo ključnega pomena za prihodnji razvoj spletnih trgovin. Ključne besede: spletno trgovanje, prihajajoči trendi, E-trgovina, internet, informacijska tehnologija, potrošniki, umetna inteligenca Objavljeno v DKUM: 17.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 50
Celotno besedilo (4,00 MB) |
9. Implementacija IIoT vmesnikov na laboratorijskem modelu : diplomsko deloJan Gutenberger, 2024, diplomsko delo Opis: Zaradi želje po uporabi IIoT modula za regulacijo procesa na daljavo v učnem procesu
smo obstoječi IIoT modul, predhodno razvit in opisan v magistrskem delu, pripravili za
uporabo z USB DAQ vmesnikom in orodjem Simulink programa Matlab. Uporabili smo že
obstoječi MQTT strežnik, regulator pa smo izvedli v novi namizni aplikaciji, preko katere
tudi spremljamo vrednosti spremenljivk. Tako lahko v modelu Simulink zgradimo proces,
ki nas zanima, in ga preko namizne aplikacije vodimo na daljavo. Ključne besede: industrijski internet stvari, diskretni regulator, procesna avtomatizacija, namizna aplikacija Objavljeno v DKUM: 14.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 24
Celotno besedilo (2,68 MB) |
10. Nasilje na socialnih omrežjih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnostAndraž Žontar, 2024, diplomsko delo Opis: V današnjem času imamo internet na dosegu roke v vsakem trenutku življenja, saj so naši pametni telefoni ves čas prisotni v naših žepih. Z velikim razvojem tehnologije se je povečala tudi uporaba socialnih omrežij. Omenjena omrežja imajo zelo veliko pozitivnih lastnosti, kot so hitra komunikacija, ostajanje v stiku z ljudmi, ki so doma daleč stran, pošiljanje fotografij, pošiljanje zvočnih posnetkov, možnost video klicev ter druge stvari. Ne smemo pa pozabiti slabosti socialnih omrežij, kot so: širjenje lažnih govoric, izsiljevanje, grožnje, nadlegovanje in drugo. Temu rečemo spletno nasilje, ki je v današnjem času zelo velik problem, saj ljudi postavi v situacije, ki lahko vodijo do depresije, osramočenosti, občutkov ničvrednosti in nemoči. Nasilje na socialnih omrežjih je velik problem zaradi svoje razširjenosti, anonimnosti uporabnikov in težav pri nadzoru vsebine. Objavljena nasilna vsebina se hitro širi in težko odstrani, kar podaljšuje trpljenje žrtev in povzroča resne psihološke posledice. Pomanjkanje učinkovite regulacije in počasni odzivi na prijave dodatno otežujejo reševanje tega problema. Izvedli smo anketo, s katero smo ugotavljali mnenje, ki ga imajo ljudje o nasilju na socialnih omrežjih. Opazili smo, da ljudje redko zasledijo nasilne vsebine na socialnih omrežjih in da sami po večini nasilnih vsebin ne objavljajo, opažajo pa, da nasilje na socialnih omrežjih strmo narašča. Za reševanje tega problema je potrebno sodelovanje med platformami socialnih omrežij, zakonodajalci, vzgojitelji in uporabniki samimi. Potrebna so izobraževanja o varni in odgovorni uporabi interneta, strožji zakoni in regulacija ter učinkovitejši sistemi za prijavo in obravnavo nasilnih dejanj na spletu. Za storilce, ki povzročajo spletno nasilje, predlagamo kaznovanje; tako bi se omenjeno nasilje najhitreje zaustavilo in bi se uporabniki socialnih platform počutili varneje. Ključne besede: spletno nasilje, socialna omrežja, internet, diplomske naloge Objavljeno v DKUM: 30.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 77
Celotno besedilo (812,75 KB) |