| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


41 - 50 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran12345678910Na naslednjo stranNa konec
41.
STRATEGIJA VSTOPA PODJETJA NA HRVAŠKI IN SRBSKI TRG S PRIMEROM
Jernej Kunčič, 2009, diplomsko delo

Opis: Podjetje ProSigma že uspešno nastopa na hrvaškem in srbskem trgu, saj preko svojih partnerskih podjetij tržijo nekatere prodajne programe iz svoje ponudbe. Ob dobrih prodajnih rezultatih okoljskega programa na slovenskem tržišču, so se v podjetju odločili, da bodo tudi na ciljna tržišča vstopili z omenjenim programom, saj smatrajo da je program precej perspektiven. Proizvodi, ki spadajo v okoljski program zmanjšujejo onesnaževanja okolja ter omogočajo racionalnejšo porabo energetskih virov. V omenjeni prodajni program spadajo biološke čistilne naprave, sistemi za zbiranje in uporabo deževnice ter sistemi solarne tehnologije. Dejstvo je, da že obstoječa podjetja bistveno olajšajo vstop na tuje tržišče, kljub temu pa gre pri programu okoljske dejavnosti za tehnično zapletene proizvode, zaradi katerih je potrebno dodatno izobraziti zaposlene in vzpostaviti servisno službo, kar zahteva precej napora in časa. Na podlagi podatkov, ki smo jih prejeli, smo razbrali, da hrvaško in srbsko tržišče okoljske opreme še ni tako razvito kot slovensko, po vsej verjetnosti zaradi nižje kupne moči večine prebivalstva. Kljub temu pa v podjetju računajo s tem, da bo tudi na teh tržiščih v prihodnosti prišlo do povečanega povpraševanje po tovrstnih proizvodov in takrat hočejo biti na teh dveh tržiščih že uveljavljen ponudnik proizvodov in storitev v tem segmentu. V podjetju imajo resen namen širitev prodajnega programa izpeljati v bližnji prihodnosti, točen časovni termin pa bodo lahko določili šele, ko se bodo razmere na slovenskem tržišču zaradi gospodarske krize umirile.
Ključne besede: internacionalizacija, strategija vstopa, Hrvaška, Srbija, okoljski program, SWOT analiza, trženjski splet
Objavljeno: 16.10.2009; Ogledov: 2798; Prenosov: 514
.pdf Celotno besedilo (444,79 KB)

42.
MERJENJE ZADOVOLJSTVA KUPCEV IN PROGRAM IZBOLJŠEVANJA STORITEV ZA PODPORO KUPCEV V MEDNARODNEM NAFTNEM PODJETJU
Domen Ranca, 2016, magistrsko delo

Opis: Poslovno okolje se vse hitreje spreminja. Hiter tehnološki napredek in spremenjena struktura trgov ter naraščajoča konkurenca terja od podjetij nenehno prilagajanje. Podjetja morajo povečevati učinkovitost, zniževati stroške in iskati nove priložnosti na domačih ter tujih trgih. Internacionalizacija poslovanja postaja nujna za preživetje tudi za večino malih in srednjih podjetij ter vpliva na prodajno in nabavno področje poslovanja. Internacionalizacija je le stanje na poti h globalizaciji. Majhno število podjetij postane globalnih in imajo svoje delovanje razširjeno po vsem svetu. Za dosego te stopnje so morala podjetja izbrati ustrezen organizacijski model ter uspešno upravljati s svojimi podružnicami v tujini. Centrale multinacionalnih družb pogosto želijo zadržati visoko raven nadzora odločanja o mednarodnih poslih družbe, zato pogosto prihaja do oteženega poslovanja podružnic v tujini – lokalnih enot. Pogosto odobritve, za katere morajo zaprositi hčerinske družbe, trajajo tako dolgo, da je priložnost na trgu že minila. Tudi pri raziskavah zadovoljstva je opazno sklepanje matičnega podjetja, da je »drugje enako kot doma«. Po letu 2008 se je veliko mednarodnih podjetij odločilo za preverjanje zadovoljstva svojih odjemalcev, kar je postala običajna praksa multinacionalnih družb tako na medorganizacijskem kot tudi na porabniškem trgu. Podjetja želijo ohraniti čim več zvestih kupcev, saj so stroški pridobivanja novih kupcev praviloma nekajkrat višji od servisiranja obstoječih. Predpogoj za zvestobo kupca v tržnih pogojih je zadovoljstvo in ustrezna raven izdelkov oziroma storitev, ki mu je ponujena. Samo zadovoljstvo še ni dovolj, kupec namreč lahko zamenja dobavitelja, tudi če je zadovoljen, a je naletel na boljšo ponudbo. V magistrskem delu smo osvetlili osnovne pojme, povezane s področjem raziskav zadovoljstva na področju trženja naftnih derivatov v multinacionalni družbi. Najprej smo si ogledali procese in akterje globalizacije, vzroke za internacionalizacijo podjetij, procese internacionalizacije ter najustreznejše organizacijske modele za izvajanje operacij v tujini. Proučili smo značilnosti medorganizacijskih trgov in trženja na teh trgih. Pregledali smo konkurenčnost lokalnega okolja naftnih derivatov, identificirali mednarodne naftne družbe, prisotne na lokalnem trgu, opisali značilnosti kartičnega poslovanja ter analizirali programe zvestobe družb, od katerih sta v Sloveniji na voljo le dva. Podrobneje smo se posvetili konceptu zadovoljstva in opisali merjenje zadovoljstva. Našli smo veliko različnih definicij tega pojava, kar kaže na negotovost avtorjev do postavljanja definicij zadovoljstva. Dotaknili smo se najpomembnejših teorij zadovoljstva, modela upravljanja z odjemalci in programov za izboljšanje zadovoljstva kupcev. Pregled različnih teorij in modelov zadovoljstva je pokazal nizko raven strokovnega soglasja, saj so očitno mnenja avtorjev precej nejasna in neopredeljena kljub enotnemu priznavanju določenih konceptov. Zadovoljstvo je psihično stanje v občutkih kupca in je rezultat razmerja med kupcem in izdelkom oziroma storitvijo. Zadovoljstvo vključuje enega izmed treh psiholoških dejavnikov oziroma njihove kombinacije: misli, čustva in vedenje. V empiričnem delu smo proučili obstoječe izvajanje raziskav zadovoljstva kartičnih kupcev lokalnega naftnega podjetja na medorganizacijskem trgu kot člana mednarodne naftne družbe. Ugotovili smo neustreznost predpisane metodologije matičnega podjetja in prikazali razlike v potrebah lokalnih kartičnih kupcev v naftni branži v različnih državah. Lokalne izboljšave postopkov so prispevale k boljšim rezultatom – tako pri številu odgovorov anketirancev kot tudi skupni višji stopnji zadovoljstva anketirancev, kar kaže na potrebo po lokaliziranju delovanja in mišljenja. Ugotovili smo, da mednarodna naftna družba ne more enovito oblikovati svojih programov izboljševanja zadovoljstva porabnikov na ravni regije, če imajo porabniki različne potrebe.
Ključne besede: globalizacija, internacionalizacija, zadovoljstvo, teorije zadovoljstva, medorganizacijski trg (B2B), raziskava zadovoljstva, multinacionalke, mednarodna naftna družba
Objavljeno: 15.12.2016; Ogledov: 508; Prenosov: 2
.pdf Celotno besedilo (2,21 MB)

43.
SID IN JAPTI KOT POSPEŠEVALNI INSTITUCIJI ZA VSTOP PODJETIJ NA TUJE TRGE
Lea Drobne, 2009, diplomsko delo

Opis: Internacionalizacija predstavlja raznovrstno vključevanje podjetij v čezmejne transakcije. Od podjetij zahteva prilagoditev distribucije drugačnim razmeram v drugem okolju ter ustvarjanje taktike, kako najbolj optimalno vstopiti oz. izbrati tuji trg. V Sloveniji sta bili za potrebe mednarodno delujočih podjetij med drugim ustanovljeni tudi instituciji, ki svoje storitve prilagajata rizikom tujega trga. Skupina SID banka skrbi za financiranje vstopov in za zavarovanje tveganj v mednarodnem okolju. V enem pogledu je državna institucija, v drugem samostojna. Državna, kadar storitve krije iz državnega proračuna (tj. kadar sprejema tveganja, ki jih zasebni sektor ne želi sprejemati), kot samostojna institucija pa nastopi, kadar nudi storitve za lasten račun. JAPTI je druga v diplomskem delu predstavljena institucija, ki pospešuje internacionalizacijo. Na tuji trg prodira z ustanavljanjem klubov in predstavništev, zaradi česar je bližje ažurnim informacijam, ki jih objavlja na svojih spletnih straneh. Za potrebe razvoja internacionalizacije določene projekte tudi financira, predvsem pa svetuje pri vstopu podjetij, navezuje stike s tujimi partnerji, slovensko gospodarstvo pa promovira kot kakovostno in zanesljivo.
Ključne besede: SID banka, JAPTI, internacionalizacija, oblike vstopa na tuji trg, zavarovanje pred komercialnimi in nekomercialnimi riziki.
Objavljeno: 26.05.2010; Ogledov: 1229; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (1,05 MB)

44.
POREKLO BLAGA V UVOZNIH IN IZVOZNIH POSLIH PODJETJA EMO ETT D.O.O.
Marjetka Vodončnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V času intenzivne globalizacije se podjetja soočajo s hitrimi in korenitimi spremembami, ki jih le-ta povzroča. Danes se meje brišejo, razdalje postajajo vse krajše, zato si podjetja prizadevajo vstopiti tudi na najbolj oddaljena tržišča, kar bi še pred nekaj leti veljajo za izredno tvegano potezo. Podjetja v želji bodisi po obstoju bodisi po širitvi obsega poslovanja in v težnji po večjih dobičkih vstopajo na tuja tržišča, kjer je konkurenca praviloma ostrejša. Velika slovenska podjetja so pri tem praviloma uspešnejša, saj razpolagajo z več sredstvi za uspešen prodor na tuja tržišča, manjša in srednje velika podjetja so pri tem omejena in se v procesu internacionalizacije soočajo z večjimi težavami. Diplomska naloga obravnava podjetje EMO ETT d.o.o., proizvodnja emajlirane posode, njegovo uvozno in izvozno poslovanje ter izpolnjevanje predpisov o poreklu blaga v postopku pridobivanja in dokazovanja porekla končnih proizvodov. Podjetje EMO ETT d.o.o. se je vse od leta 1991 soočalo s korenitimi spremembami v svojem poslovanju. Prva takšna sprememba je bila osamosvojitev Republike Slovenije leta 1991, ki je pomenila izgubo južnih tržišč in posledično tudi prvi stečaj v letu 1994. Po štirih letih, ko je podjetje prehajalo v roke različnih lastnikov, je leta 1998 prešlo v zasebno lastništvo in še istega leta ponovno zagnalo proizvodnjo emajlirane posode v Celju. Leta 2004 je Slovenija postala polnopravna članica Evropske unije, ki je po takratni širitvi štela 25 držav članic. Še pred uveljavitvijo evropskega sporazuma 1. februarja 1999 je z letom 1997 pričel veljati njegov trgovinski del v obliki začasnega sporazuma, s katerim sta EU in Slovenija odpravili vse količinske omejitve za uvoz industrijskih izdelkov oz. postopno znižali carine za občutljive industrijske izdelke. Slovenija je carinski sistem, primerljiv z evropskim, uveljavila že leta 1996. Od istega leta Slovenija uporablja Evropsko kombinirano nomenklaturo blaga s carinsko tarifo. Evropska unija je carinska unija. V odnosu do tretjih držav se uporablja skupna carinska tarifa in skupna trgovinska politika. Osnovna svoboščina notranjega trga je prost pretok blaga in pomeni, da lahko podjetje iz ene članice prodaja svoje blago podjetju iz druge članice pod enakimi pogoji, kot če bi bili obe podjetji iz iste države. Velja načelo vzajemnega priznavanja blaga, ki narekuje, da morajo vse članice dovoliti trgovanje z blagom, ki je bilo zakonito proizvedeno v katerikoli od njih. Danes šteje integracija 27 članic. Širitev EU je nenehen proces, trenutno so v postopku kandidature za članstvo ali pa možne kandidatke vse države t. i. bivše Jugoslavije, ki za podjetje pomenijo pomembno izvozno tržišče. Kot pretežni uvoznik materialov za proizvodnjo na eni strani in pretežni izvoznik končnih izdelkov na drugi strani ter zaradi raznovrstnosti in pestrosti materialov morajo biti v podjetju dobro seznanjeni s pravili in predpisi mednarodnega poslovanja na področju pridobivanja porekla blaga svojih končnih proizvodov. Za vsak posamezen material, ki predstavlja del končnega izdelka, je potrebno poznati njegov izvor in državo porekla. V podjetju to zagotavljajo z ažurno evidenco porekla vseh materialov, uporabljenih v proizvodnem procesu v okviru rednega poslovanja. Poreklo blaga je eden izmed carinskih instrumentov, ki vpliva na carinsko obravnavo in višino carinskih dajatev ob uvozu. Obstajata dve vrsti porekla, preferencialno in nepreferencialno. Kadar ima izdelek preferencialno poreklo, je podvržen ugodnejši obravnavi, pomeni namreč delno ali celo popolno opustitev uvoznih dajatev. Nepreferencialno poreklo blaga na drugi strani ne prinaša carinskih ugodnosti, ampak se največkrat uporablja za dokazovanje izvora blaga. Da izdelek pridobi status blaga s preferencialnim poreklom, je potrebno zadostiti določenim pogojem, opredeljenim v sklopu protokola o opredelitvi pojma izdelki s poreklom, dogovorjenega v okviru sporazuma z državo, s katero se posluje. Načeloma to pomeni,
Ključne besede: internacionalizacija, Evropska unija, skupna zunanjetrgovinska politika EU, poreklo blaga.
Objavljeno: 26.03.2010; Ogledov: 2302; Prenosov: 205
.pdf Celotno besedilo (891,55 KB)

45.
ŠIRITEV DRUŽBE MERCATOR NA TUJE TRGE
Andreja Tanšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomska naloga je razdeljena na več delov. V prvem delu smo predstavili trgovino na drobno v Sloveniji, kajti trgovina je postala pomembnejša kakor prej. Trgovina ima dve bistveni nalogi-zadovoljevanje potreb in želja potrošnikov, ter zagotavljanje tržnih poti (distribucijskih kanalov) za proizvajalce. V vsakem ekonomskem prostoru ima trgovina na drobno drugačne možnosti za razvoj, kar je odvisno od več dejavnikov, ki so značilni za posamezno ekonomsko območje. V Sloveniji imamo tri velike trgovce (Mercator, Spar/Interspar, Tuš), ki si delijo slovenski tržni prostor. Mercator in Tuš sta slovenska trgovca. Ostali tuji trgovci (Leclerc, Lidl, Hofer) so pri nas v ozadju in imajo majhni tržni delež. Naslednji del obsega internacionalizacijo, kjer smo jo tudi predstavili, opredelili in našteli načine internacionalizacije trgovskih podjetij. Internacionalizacija je podjetniška strategija, ki je v veliki meri pogojena z marketinško sestavino-podjetje ne postane mednarodno podjetje zato, ker želi postati, temveč zato, ker je zaradi omejenosti domačega tržišča prisiljeno iskati tuja tržišča. Ključno pri internacionalizaciji pa je mednarodna konkurenčnost. Trg v Sloveniji je zelo konkurenčen, majhen, zasičen in nima velika potenciala rasti, zlasti na področju trgovine z živili. Zato je usmeritev v mednarodno poslovanje ključna. Podjetje, ki vstopa prvič na mednarodna tržišča, mora sprejeti osnovni odločitvi glede izbire ciljnih tržišč in načina vstopa na izbrana tržišča. Poznamo več načinov vstopa na tuje tržišče in več strategij vstopa na tuje tržišče. Družba Mercator je v svojih strategijah širjenja zelo uspešna. Njihova uspešna širitev v tujino dokazuje, da potrošniki cenijo njihove storitve in ponudbo ter da se s tem lahko uspešno kosajo z drugimi konkurenti.
Ključne besede: trgovska podjetja, tuji trgi, internacionalizacija, izbira trgov, strategija vstopa
Objavljeno: 16.07.2010; Ogledov: 2193; Prenosov: 275
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

46.
GLOBALIZAIJA KOT PROCES
Julijana Žilavec, 2010, delo diplomskega seminarja/zaključno seminarsko delo/naloga

Opis: Po vsem raziskanem je pomembno to, da globalizacija ni povsem nov pojav v svetovni zgodovini. Številni trdijo, da je zgolj novo ime za dolgoročen pojav. Začetek »kapitalističnega svetovnega sistema« izhaja iz 16. stoletja, iz začetka kolonializma. Za nekatere se globalizacija uvršča v čas mednarodnih koncernov, drugi pa spet trdijo, da se je začela z odpravo menjalnih tečajev ali pa z razpadom Vzhodnega bloka. Globalizacija je zagotovo najbolj uporabljena, zlorabljena in najredkeje definirana, tudi najbolj napačno razumljena beseda zadnjih in tudi prihodnjih let. Globalizacijska teorija se prikazuje kot projekt brez želje, tako tudi brez posameznika, ampak hkrati brez posameznika ne more. Posameznik jo strukturira in jo opremlja, da je lahko taka kot je. Koncept globalizacije ne pomeni samo medsebojne povezanosti, ampak nakazuje, da vedno večji obseg, doseg, hitrost in globina sodobne medsebojne povezanosti odpravljajo pomen meja in razmejitev. Namesto večje medsebojne odvisnosti med samostojnimi, razmejenimi nacionalnimi državami ali internacionalizacije, skuša koncept globalizacije ujeti premik. Ta premik se dogaja v organiziranosti človeških zadev. Globalizacija torej zavzema premik na ravni družbene organiziranosti, in to na vseh področjih, od gospodarstva do varnosti, ki presega glavne predele sveta in celine.
Ključne besede: globalizacija, internacionalizacija, denacionalizacija, regionalizacija, družbeni razvoj, svetovno gospodarstvo, modernizacija
Objavljeno: 02.12.2010; Ogledov: 1737; Prenosov: 216
.pdf Celotno besedilo (432,75 KB)

47.
INTERNACIONALIZACIJA MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ V SLOVENIJI IN EVROPSKI UNIJI
Zoran Stamenčić, 2010, diplomsko delo

Opis: Globalizacija je proces, ki traja že desetletja, vendar se je v zadnjih desetletjih, z nastankom številnih regionalnih integracij po svetu, ta proces še pospešil in okrepil. Ena izmed bistvenih posledic globalizacije pa je internacionalizacija poslovanja, ne le velikih podjetij, temveč tudi malih in srednje velikih podjetij. Diplomska naloga v prvem delu prikazuje teoretični okvir procesa internacionalizacije ter opisuje dva modela internacionalizacije, ki sta pomembna za raziskovanje internacionalizacije poslovanja malih in srednje velikih podjetij. V tem delu je na kratko opisan tudi skupen trg Evropske unije, saj menimo, da ima poslovno in politično okolje velik vpliv na poslovanje podjetij. V naslednjem delu diplomske naloge opisujemo možne načine vstopa na tuj trg ter spoznamo katere so največkrat uporabljene strategije vstopa na tuje tržišče. V nadaljevanju tega dela so prikazani dejavniki, motivi in ovire internacionalizacije malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji. Pri prikazovanju najbolj pogostih motivov in ovir, smo posebno pozornost namenili motivom in oviram s katerimi se srečujejo mala in srednja velika podjetja v Sloveniji. Vsa podjetja, z zniževanjem stroškov ali diferenciacijo, stremijo k večji konkurenčnosti, zato smo v diplomski nalogi raziskali vpliv internacionalizacije na konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v Evropski uniji. Akt za mala podjetja za Evropo odraža željo, da se s sklopom 10-ih načel, katera so jedro akta, ustvari ustrezno politično, pravno in poslovno okolje za mala in srednje velika podjetja ter se na ta način olajša poslovanje podjetij na skupnem trgu Evropske unije. V diplomski nalogi se osredotočamo na 10-o načelo akta, saj se le-to nanaša na internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij. Za 10-o Načelo akta je konzorcij Evropske komisije pripravil nabor indikatorjev s katerimi se izmeri stopnja internacionalizacije malih in srednje velikih podjetij v vsaki državi posebej. Te indikatorje smo podrobno raziskali in rezultate med seboj primerjali, posebno pozornost pa smo pri vsakem indikatorju posvetili rezultatom slovenskim malim in srednje velikim podjetjem. Tako smo ugotovili koliko so slovenska mala in srednje velika podjetja odvisna od mednarodnih trgov, koliko se zanašajo na prihodke iz tujine ter na nek način tudi ugotovili kako prijazno je domače okolje do internacionaliziranih podjetij.
Ključne besede: internacionalizacija, internacionalizacija malih in srednje velikih podjetij, internacionalizacija poslovanja, mala in srednja podjetja, MSP, Akt za mala podjetja, kazalniki internacionalizacije.
Objavljeno: 10.12.2010; Ogledov: 2863; Prenosov: 326
.pdf Celotno besedilo (1,71 MB)

48.
STRATEGIJA INTERNACIONALIZACIJE POSLOVANJA V PODJETJU SŽ - CENTRALNE DELAVNICE LJUBLJANA D.O.O.
Emir Kambur, 2010, diplomsko delo

Opis: Podjetje SŽ - Centralne delavnice d.o.o. oz. njegove predhodnice se s svojo osnovno dejavnostjo vzdrževanja različnih vrst železniških vozil ukvarjajo že približno 150 let. V preteklosti so vzdrževale vozni park v lasti Slovenskih železnic in drugih manjših lastnikov oz. najemnikov železniških vozil na območju Slovenije. V zadnjem obdobju so v podjetju prišli do spoznanja, da je, ne le za nadaljnji razvoj in rast podjetja, ampak tudi za obstoj podjetja v takšni obliki kot je danes, nujno, da svoje delovanje razširi na tuje trge. S tem, ko so začeli na Slovenskih železnicah prenavljati svoj vozni park z novimi modernimi vozili in ob dejstvu, da v podjetju SŽ-CD niso sledili novim tehnologijam in niso investirali v potrebno opremo in znanje, se je seveda znižala možnost za sodelovanje s svojim največjim naročnikom. Prav tako je potrebno poudariti, da novejša vozila ne potrebujejo toliko vzdrževanja kot starejša, kar je prav tako razlog za zmanjšan obseg dela. V podjetju SŽ-CD so bili ob takih dejstvih prisiljeni začeti razmišljati o možnostih, ki jim jih za obstanek in nadaljnji razvoj ponujajo tuji trgi. Na podlagi svojega znanja in izkušenj so pričeli s sistematičnim raziskovanjem trga in z opredeljevanjem svojih sposobnosti izvajanja storitev, ki bi jih lahko ponudili tem trgom. V podjetju morajo biti pozorni tudi na tujo konkurenco, ki je v tehničnem smislu dosti bolj razvita in pripravljena na sodobne izzive vzdrževanja modernih železniških vozil. V diplomskem delu smo med drugim prišli do zaključka, da je konkurenčen položaj podjetja v veliki meri odvisen od internacionalizacije njegovega poslovanja.
Ključne besede: globalizacija, internacionalizacija podjetja, storitve, kakovost storitev, medorganizacijsko trženje, SWOT analiza, vrednostna matrika produktov
Objavljeno: 18.02.2011; Ogledov: 1298; Prenosov: 107
.pdf Celotno besedilo (532,31 KB)

49.
MODEL INSTITUCIONALNE PODPORE INTERNACIONALIZACIJE SLOVENSKIH PODJETIJ V RAZMERAH DINAMIČNEGA SPREMINJANJA GLOBALNE EKONOMIJE
Črt Vedenik, 2011, magistrsko delo

Opis: Poznavanje zgodovine predstavlja osnovno znanje, ki je potrebno za razumevanje sodobnega sveta. Skozi zgodovino smo bili priča vzponom in padcem imperijev ter številnim drugim dramatičnim spremembam, ki so oblikovale svetovno ureditev. Ta ima ključen vpliv tako na vsakodnevno življenje, kot tudi na gospodarstvo, kar obravnavamo v Poglavju 2. Nato se posvečamo globalizaciji, ki ni pojav, značilen za zadnjih 20 let, temveč je prisoten že skozi vso zgodovino. Prinaša določena vprašanja in izzive, kar obravnavamo v Poglavju 3. Sodobna ureditev sveta spodbuja države, da pomagajo tekmovati podjetjem v mednarodni menjavi. Ta vprašanja obravnavamo v Poglavju 4. V Poglavju 5 predstavimo Slovenijo, posebno pozornost pa namenjamo programom institucionalne podpore internacionalizaciji podjetij v Sloveniji. Nekatere izmed teh programov proučimo v Poglavju 6 in podamo nekaj napotkov za nadaljnji razvoj le-teh. V Poglavju 7 pa se znova posvetimo napovedim spreminjajoče se svetovne ureditve, kako naj se ji podjetja prilagodijo in kaj nam prinaša vzpon novega svetovnega reda.
Ključne besede: Ključne besede: svetovna ureditev, mala in srednje velika podjetja, globalizacija, internacionalizacija, institucionalna podpora internacionalizaciji, diplomacija, gospodarska diplomacija, Republika Slovenija, Avstralija, nov svetovni red, strateški trgi.
Objavljeno: 28.06.2011; Ogledov: 2313; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (3,24 MB)

50.
LOKALIZACIJA IN POMEN UPORABE PREVAJALSKEGA ORODJA TRADOS TRANSLATOR'S WORKBENCH V SODOBNI PREVAJALSKI PRAKSI
Ana Šavli, 2011, diplomsko delo

Opis: Osrednji problem pričujočega diplomskega dela je povezan z vprašanjem o smiselnosti uporabe prevajalskih orodij v praksi samostojnega prevajalca z izrazito tehničnim strokovnim področjem prevajanja. Kot je iz naloge razvidno, na smiselnost uporabe vpliva zelo veliko dejavnikov; vrsta besedila, faktor ponavljanja, računalniška znanja, poznavanje pomnilnikov prevodov, leta izkušenj itd. Svojo tezo je avtorica podprla s statističnimi podatki, ki izhajajo iz mednarodne študije o razširjenosti uporabe pomnilnikov prevodov in lastne raziskovalne naloge ter jo tudi potrdila. V diplomski nalogi je predstavljen tudi celoten proces lokalizacije in njen vedno večji pomen.
Ključne besede: računalniško podprto prevajanje, prevajalska orodja, Trados Translator's Workbench, lokalizacija, globalizacija, internacionalizacija, SWOT analiza
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 1760; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,89 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici