| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


141 - 148 / 148
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
141.
(Ne)prepričanim v razmislek
Miha Pintarič, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 343; Prenosov: 12
.pdf Celotno besedilo (277,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

142.
Slovenščina ali angleščina
Silvija Grad, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 388; Prenosov: 10
.pdf Celotno besedilo (266,66 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

143.
Odločno nasprotovanje razprodaji slovenskega jezika
Programski odbor Toporišičevo leto, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 389; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (302,45 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

144.
"Za govor slovenščine"
Inštitut Nove revije, Zavod za humanistiko, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 408; Prenosov: 25
.pdf Celotno besedilo (301,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

145.
Izjava SAZU v zvezi s predlogom sprememb in dopolnitev zakona o visokem šolstvu
Tadej Bajd, 2016, polemika, diskusijski prispevek, komentar

Ključne besede: učni jeziki, slovenščina, Zakon o visokem šolstvu, internacionalizacija
Objavljeno: 26.04.2018; Ogledov: 398; Prenosov: 22
.pdf Celotno besedilo (239,63 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

146.
Analiza postopka izvoza v podjetju x
Tjaša Hameršak, 2018, diplomsko delo

Opis: V našem diplomskem projektu bomo podrobneje predstavili oblike vstopa podjetja na tuje trge in omenili tudi vpliv internacionalizacije. Seznanili se bomo z vsemi tremi fazami izvoznega postopka, torej: faza priprave na izvozni posel, faza izvedbe izvoznega posla in faza zaključka izvoznega posla. Ker bomo celoten izvozni postopek predstavili s pomočjo izbranega podjetja »X«, bomo s pomočjo intervjuja analizirali tudi izbrano podjetje, ter naredili primerjalno analizo s pomočjo zbranih podatkov. Izvozno poslovanje podjetij poteka v mednarodni trgovini na različne načine. Lahko izberemo neposredni izvoz kot obliko vključevanja v mednarodno poslovanje, ali posredni izvoz kot obliko vključevanja v mednarodno poslovanje ali pa se odločimo za kooperativni izvoz, ki pomeni obliko sodelovanja z drugimi udeleženci v rednem izvoznem poslovanju podjetij. Od podjetja do podjetja je odvisno za kakšno obliko izvoznega poslovanja se bomo odločili, glede na vse vplivajoče dejavnike pa bomo seveda izbrali najprimernejšo obliko.
Ključne besede: internacionalizacija, izvozni postopek, primerjalna analiza
Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 204; Prenosov: 61
.pdf Celotno besedilo (1,11 MB)

147.
Analiza neposrednih tujih investicij kot dela internacionalizacije v Sloveniji
Dragana Mitrović, 2018, magistrsko delo

Opis: Medsebojna interakcija sveta, ki jo je povzročila globalizacija, je podjetja prisilila k razmišljanju o nastopu na mednarodnih trgih. Pritisk konkurence, zniževanje stroškov na enoto (ekonomija obsega) ter razvoj tehnologije hitreje in intenzivneje kot kadarkoli vplivajo na način mednarodnega poslovanja. Postopen padec trgovinskih ovir, ki smo mu bili priča v preteklosti, je povzročil znatno povečanje mednarodne izmenjave in naložb, tudi v obliki neposrednih investicij. Neposredne tuje investicije so se v zadnjih nekaj desetletjih v globalnem merilu precej povečale in med tujimi investitorji, kljub svoji kompleksnosti in visokemu tveganju, pritegnile ogromno pozornosti. Zanimanje za neposredne tuje investicije se je povečalo tudi v državah oz. vladah, saj se te zavedajo vpliva in učinka na gospodarstvo, ki ga s seboj prinašajo. Zato se posamezne države trudijo oblikovati svojo ekonomsko politiko tako, da bo ta čim privlačnejša za tuje investitorje. Obenem sprejemajo ukrepe na različnih področjih v obliki fiskalnih, finančnih ter preostalih spodbud, s katerimi poskušajo posredno in neposredno vplivati na zvišanje tujih investicij. V državi prejemnici tuje investicije vplivajo na bogatenje človeškega kapitala, zvišujejo raven konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva ter spreminjajo način korporativnega vodenja in managementa. Slovensko poslovno okolje medtem na tem področju ne velja ravno za najbolj spodbudno. V primerjavi z drugimi konkurenčnimi državami glede na delež vhodnih neposrednih tujih investicij krepko zaostaja. Iz slednjega razloga je zato Republika Slovenija nenehno primorana sprejemati takšno zakonodajo ter spodbujevalne ukrepe, ki bodo vplivali na povečanje tujega kapitala ter tako zviševali konkurenčnost slovenskega nacionalnega gospodarstva. V tem magistrskem delu smo obravnavali temo neposrednih tujih investicij kot obliko internacionalizacije, zaradi katerih se podjetja odločajo na podlagi različnih spodbud in motivov. Ugotovili smo, kako so prepleteni procesi internacionalizacije, globalizacije ter evropeizacije vplivali na povečanje mednarodne trgovine ter kako se je ta skozi zadnja leta spreminjala in vplivala na delovanje podjetij. Izvedli smo komparativno analizo avstrijskega in slovenskega poslovnega okolja ter ugotovili razlike med njima ter zapisali predloge ukrepov Republiki Sloveniji za privabljanje tujih investitorjev.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, internacionalizacija, multinacionalno podjetje, globalizacija, investicijsko okolje
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 237; Prenosov: 43
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

148.
Privlačnost držav srednje in vzhodne Evrope za neposredne tuje investicije in položaj Slovenije
Jasna Jurše, 2018, magistrsko delo

Opis: V preteklih dveh desetletjih je bilo v mednarodnem okolju zaznati visoko stopnjo neposrednih tujih investicij z izjemo v letih 2008 in 2009, ko je intenzivnost neposrednih tujih investicij upadla zaradi svetovne gospodarske krize, ki je imela vpliv na dogajanje v mednarodnem okolju. Zaradi pozitivnega vpliva na gospodarstvo in na razvoj države prejemnice so si države v razvoju prizadevale privabiti nove tuje investitorje. Izrazit porast neposrednih tujih investicij v Evropi je na področju srednje in vzhodne Evrope, kjer so se neposredne tuje investicije v zadnjih nekaj letih močno povečale. Še posebej na Češkem, Madžarskem in Poljskem, medtem ko se je Slovaška odrezala nekoliko slabše, vendar še kljub temu veliko bolje kot Slovenija, ki je glede na ostale države deležna zelo nizke stopnje neposrednih tujih investicij. Raziskava v magistrskem delu opredeljuje neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope ter njihov položaj v odnosu do Slovenije. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali je vstop držav (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – držav V4) v Evropsko unijo imel vpliv na povišanje deleža neposrednih tujih investicij teh držav. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je nizek strošek delovne sile eden izmed poglavitnih dejavnikov za neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope za podjetja iz delovno intenzivne panoge. Kot zadnje smo želeli izvedeti, ali je Slovenija med analiziranimi državami srednje in vzhodne Evrope manj privlačna država za neposredne tuje investicije. Po vstopu nekaterih držav srednje in vzhodne Evrope v EU in po odpravi schengenskega območja je to območje postalo lažje dostopno in logistično manj zahtevno, predvsem zaradi odprave carinskega območja. Investitorji so zaradi tega imeli možnost prostega gibanja med temi državami, ki so zaradi svojega stabilnega gospodarstva in nizkih proizvodnih stroškov postali po letu 2004 in kasneje po 2007 še zanimivejši za tuje investitorje. Na Češkem, Poljskem, Madžarskem in Slovaškem so v preteklih letih potekale različne greenfield, kakor tudi brownfield investicije, pri čemer je absolutni zmagovalec obeh vrst investicij Poljska. V vseh državah V4 najdemo največje mednarodne korporacije s področja avtomobilske in živilske industrije, elektronike, strojništva idr. Te države se neprenehoma soočajo z vedno več novimi investicijami v vedno večjem obsegu, kar bi si Slovenija lahko le želela. Povsem nasprotno je s Slovenijo, ki kljub dobri razvitosti ostaja daleč v ozadju za vsemi ostalimi štirimi državami. Pri tem je poglavitna težava v slabem makroekonomskem okolju in nekonkurenčni proizvodnji – (pre)visok strošek na enoto proizvoda, predvsem kadar večji del proizvodnega stroška predstavlja strošek zaposlenega. Prav tako predstavljajo veliko težavo tudi drugi stroški, vezani na postavitev novega obrata, in s tem povezani upočasnjeni upravni postopki, davčne obremenitve podjetij, pretirana regulacija proizvodni tokov in posledično nekonkurenčno gospodarsko okolje.
Ključne besede: neposredne tuje investicije (NTI), države srednje in vzhodne Evrope, vhodne NTI, multinacionalna podjetja, internacionalizacija
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 144; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (2,96 MB)

Iskanje izvedeno v 0.22 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici