1. Internacionalizacija kot strategija rasti - študija primera podjetja v enološki dejavnostiLucija Mukenauer, 2021, magistrsko delo Opis: Slovenska podjetja so velikokrat primorana poseči na tuje trge, saj prodaja na domačem trgu ne omogoča pokriti proizvodno količino in povečati prihodke. Podjetje Puklavec Family Wines d.o.o. se srečuje ravno s tem problemom oz. priložnostjo. Sedaj je prisotno že več kot na dvajsetih trgih po svetu. Na vinsko potencialnem avstralskem trgu še do tedaj ni prisotno. Skozi magistrsko nalogo smo predstavili: motive, omejitve in tveganja internacionalizacije, način izbora trgov, strategije vstopa na mednarodne trge, proces internacionalizacije, modele in teorije internacionalizacije ter internacionalizacijo malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji. Ko se podjetje odloča internacionalizirati je pomembno prav tako vedeti po kakšni strategiji rasti raste in analizirati poslovno okolje. Poslovno okolje smo analizirali s pomočjo treh modelov. To so: Porterjev model, PEST analiza in SWOT analiza. V praktičnem delu naloge smo opisali samo podjetje Puklavec Family WInes d.o.o. ter izvedli konkurenčno, tržno in finančno analizo. Predstavili smo tudi sedanjo strategijo rasti podjetja – diverzifikacijo. Naredili smo preliminarni izbor produktov za novi trg in sicer smo za primerno linijo izdelkov izbrali izdelke višje kakovosti, ki vsebujejo vina svetovno znanih vinskih sort, tj. blagovna znamka Estate Selection. Na podlagi notranje in zunanje analize smo ugotovili, da za podjetje trenutno ne priporočamo vstopa na avstralski trg, saj med Slovenijo in Avstralijo še ni sklenjenega prosto-trgovinskega sporazuma. Zaradi tega so vstopne ovire – carine itd. previsoke. Ko bo ta ovira rešena, bo Avstralija zelo primeren trg za mednarodno sodelovanje, saj so Avstralci veliki pivci in dobri poznavalci vin. Najbolj primeren način vstopa bi v začetku poslovanja bil posredni izvoz z distributerjem, saj velja za vstopno obliko z nižjimi stroški kot ga predstavljajo investicijske oblike vstopa. Prav tako, na začetku, ko še podjetje ne pozna trga, vso odgovornost in stike s trgom prevzame distributersko podjetje, ki se je že morda srečalo s tem trgom. Podjetje Puklavec Family Wines je prepoznavno in vodilno na slovenskem trgu. Njihove znamke beležijo prepoznavnost tudi na tujih trgih. Produkti podjetja so visoke kakovosti. To lahko pojasnimo z dosegom velikega števila mednarodnih nagrad na ocenjevanjih vin. Tudi na najbolj priznanem in prestižnem vinskem ocenjevanju v Londonu so prejeli število nagrad.
Ključne besede: Puklavec Family Wines, internacionalizacija, izbor trgov, motivi internacionalizacije, omejitve in tveganja internacionalizacije, globalizacija, internacionalizacija malih in srednje velikih podjetij v Sloveniji, teorija rasti, analiza poslovnega okolja, Porterjev model, PEST analiza, SWOT analiza, KANVAS, strategije rasti, preliminarni izbor produktov, notranja analiza, zunanja analiza, oblike vstopa na mednarodni trg.
Objavljeno: 31.08.2021; Ogledov: 101; Prenosov: 26
 Celotno besedilo (3,23 MB) |
2. Strategija Univerze v Mariboru 2021-20302021 Opis: Strategija Univerze v Mariboru v svojih ciljih zasleduje vključujoč, inovativen in povezan visokošolski prostor, ki bo usposabljal aktivne, kritične in odgovorne državljane, zagotavljal kakovost izobraževanja in raziskovanja, akademsko intergriteto in skrbel za trajnostni razvoj družbe. Poudarja pomen svobode raziskovanja in institucionalne avtonomije, razvoj vseživljenjskega učenja, digitalizacije in zelene infrastrukture. S tem sledi usmeritvam Rimskega ministrskega komunikeja 2020 o razvoj visokega šolstva v Evropi, načelom Magna Charta Universitatum 2020 in nacionalnim strateškim dokumentom s področja visokega šolstva.
Ključne besede: organizacija in povezljivost univerze, izobraževalna dejavnost, znanstvena in umetniška dejavnost, spodbudno delovno okolje, študenti, internacionalizacija, razvoj skozi sistem kakovosti, vpetost univerze v okolje, prostorski razvoj univerze, informacijska podpora, dejavnosti univerze
Objavljeno: 14.04.2021; Ogledov: 127; Prenosov: 11
 Povezava na datoteko |
3. Vloga kulture pri internacionalizaciji na primerih slovenskih podjetijAlona Sova, 2020, magistrsko delo Opis: Internacionalizacija podjetja postaja vedno pomembnejša za podjetja, poslovanje, rast in razvoj podjetja ter obstoj in ohranjanje svojega tržnega deleža. Internacionalizacija lahko poteka na različne načine. Na vstop na tuje trge vpliva veliko različnih dejavnikov. Zelo pomemben pri internacionalizaciji je vpliv kulture na poslovanje v tujih državah. V magistrskem delu smo želeli ugotoviti, ali kultura res vpliva na internacionalizacijo in poslovanje v tujini ter kakšna je njena vloga pri tem in ali se lahko zaradi kulture spremenijo poslovanje, oblika vstopa na tuji trg in komuniciranje na tujem trgu.
V delu smo proučili kulturne dejavnike, model Lewisa, kulturne dimenzije po Hofstedu in vpliv vsega tega na poslovanje podjetja v tujih državah. Najbolj nas je zanimalo, kako se razlikuje poslovanje v Sloveniji, na Kitajskem in v ZDA ter kakšne so te razlike. Za proučevanje smo izbrali tri podjetja: KRKA, d. d., Agencija SPIN, d. o. o., in Tovarna olja GEA, d. o. o. Ugotovili smo naslednje: kulturni dejavniki pri nobenem od podjetij ne vplivajo na način internacionalizacije (način vstopanja na tuji trgi), vplivajo pa na poslovanje podjetja v tujih državah. Vsa podjetja so se srečala s kolektivizmom in spoštovanjem hierarhije na Kitajskem in počasnim poslovanjem ter z ostalimi kulturnimi dejavniki. V ZDA je zelo hiter tempo življenja. Ugotovili smo, da se primerjani profili držav po modelu Lewisa razlikujejo po obnašanju in poslovanju. Prav tako smo ugotovili, da se v različnih državah razlikuje ponudba, ker ljudje zaradi svojih navad povprašujejo po različnih izdelkih.
Proučevali smo tudi podjetniško kulturo. Ta obsega odnos ljudi (posameznikov) do podjetništva, medijsko podpora podjetništva in to, koliko ljudi bi izbralo podjetništvo kot karierno pot. To je prav tako pomembno, saj če država in ljudje slabo podpirajo podjetništvo, je stanje le-tega v določeni državi slabo in tako je tam zelo težko poslovati. Značilnosti podjetništva so povezane tudi z razvitostjo države. Obstajajo tri vrste razvitosti države: faktorsko, učinkovitostno in inovacijsko gospodarstvo. V magistrskem delu smo primerjali eno državo, ki ima razvito faktorsko gospodarstvo – Indijo, tri države, ki imajo razvito učinkovitostno gospodarstvo – Kitajsko, Južno Afriko in Savdsko Arabijo, in tri inovacijske države – ZDA, Slovenijo in Avstralijo. Ugotovili smo, da imajo faktorska gospodarstva najslabše stanje podjetniške kulture.
Ključne besede: Internacionalizacija, kulturni dejavniki, podjetniška kultura, GEM-analiza, tuji trgi.
Objavljeno: 04.11.2020; Ogledov: 256; Prenosov: 62
Celotno besedilo (3,41 MB) |
4. INTERNACIONALIZACIJA PODJETJA KOZMETIKA AFRODITA d.o.o. NA TRG NEMČIJENina Skok, 2020, magistrsko delo Opis: V tej magistrski nalogi smo na osnovi teorije o internacionalizaciji, na podlagi opravljene PEST analize, Analize izbranega mednarodnega poslovnega okolja in SWOT analize ter na podlagi študije konkretnega primera podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o. opredelili zahtevane procese in pomensko definirali internacionalizacijo proučevanega podjetja na izbran trg. V nalogi je zajeta raziskana teorija na temo internacionalizacije s strani različnih avtorjev, njena definicija, opredeljene so oblike internacionalizacije, procesi, dejavniki, ovire in pomembnost človeških virov za uspešnost internacionalizacije.
Podrobneje smo opredelili tudi samo panogo, v kateri se podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. nahaja, s pomočjo teorije raziskali njeno zgodovino, stanje v današnjem času in opredelili trende, ki jih trenutno raziskovana panoga narekuje. Podrobneje smo analizirali stanje panoge na slovenskem trgu, določili konkurente proučevanega podjetja in podrobneje analizirali stanje izbranega tujega trga. Pri študiji primera smo se poglobili v samo delovanje podjetja Kozmetika Afrodita d.o.o., njegovo zgodovino, vizijo, cilje, poslanstvo, procese v podjetju, razvoj in vpliv marketinga socialnih medijev na nadaljni razvoj proučevanega podjetja.
V nadaljevanju so podrobneje predstavljeni načrti v zvezi z vstopom na izbran trg Nemčije, s pomočjo analiz pa smo podrobneje opredelili lastnosti trga, ovire, s katerimi se lahko srečamo ob vstopu na nemški trg, podrobneje smo analizirali ciljno skupino in nemškega kupca, opredelili njegove potrošniške navade, raziskali razlike in podobnosti med nemškim in slovenskim potrošnikom, določili naše prednosti in naše slabosti.
V sklopu študije primera smo pripravili tudi praktičen prikaz internacionalizacije na izbran tuj trg, kjer smo ponudili konkretne rešitve, kako internacionalizacijo izvesti čim bolj uspešno. V praktičnem prikazu smo se osredotočili predvsem na marketinški vidik, kako uspešno pritegniti nemškega kupca in kako bi izgledal končni rezultat, ko bi podjetje vstop na izbrani tuji trg že uspešno opravilo.
Cilj magistrske naloge je tako podrobneje ugotoviti, ali je za proučevano podjetje proces internacionalizacije na izbrani trg smiselna odločitev, ki bo podjetju Kozmetika Afrodita d.o.o. omogočila rast in nadaljni razvoj, hkrati pa določiti ovire, s katerimi se bo podjetje Kozmetika Afrodita d.o.o. pri internacionalizaciji na tuji trg srečala ter najti konkretne rešitve, kako se s temi ovirami čim bolje spopasti.
Ključne besede: Analiza trga, internacionalizacija, študija primera, strategija, kozmetična industrija.
Objavljeno: 18.08.2020; Ogledov: 407; Prenosov: 162
Celotno besedilo (890,72 KB) |
5. |
6. Privlačnost držav srednje in vzhodne Evrope za neposredne tuje investicije in položaj SlovenijeJasna Jurše, 2018, magistrsko delo Opis: V preteklih dveh desetletjih je bilo v mednarodnem okolju zaznati visoko stopnjo neposrednih tujih investicij z izjemo v letih 2008 in 2009, ko je intenzivnost neposrednih tujih investicij upadla zaradi svetovne gospodarske krize, ki je imela vpliv na dogajanje v mednarodnem okolju. Zaradi pozitivnega vpliva na gospodarstvo in na razvoj države prejemnice so si države v razvoju prizadevale privabiti nove tuje investitorje. Izrazit porast neposrednih tujih investicij v Evropi je na področju srednje in vzhodne Evrope, kjer so se neposredne tuje investicije v zadnjih nekaj letih močno povečale. Še posebej na Češkem, Madžarskem in Poljskem, medtem ko se je Slovaška odrezala nekoliko slabše, vendar še kljub temu veliko bolje kot Slovenija, ki je glede na ostale države deležna zelo nizke stopnje neposrednih tujih investicij.
Raziskava v magistrskem delu opredeljuje neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope ter njihov položaj v odnosu do Slovenije. Cilj naloge je bil ugotoviti, ali je vstop držav (Češka, Madžarska, Poljska in Slovaška – držav V4) v Evropsko unijo imel vpliv na povišanje deleža neposrednih tujih investicij teh držav. Prav tako smo želeli ugotoviti, ali je nizek strošek delovne sile eden izmed poglavitnih dejavnikov za neposredne tuje investicije v državah srednje in vzhodne Evrope za podjetja iz delovno intenzivne panoge. Kot zadnje smo želeli izvedeti, ali je Slovenija med analiziranimi državami srednje in vzhodne Evrope manj privlačna država za neposredne tuje investicije.
Po vstopu nekaterih držav srednje in vzhodne Evrope v EU in po odpravi schengenskega območja je to območje postalo lažje dostopno in logistično manj zahtevno, predvsem zaradi odprave carinskega območja. Investitorji so zaradi tega imeli možnost prostega gibanja med temi državami, ki so zaradi svojega stabilnega gospodarstva in nizkih proizvodnih stroškov postali po letu 2004 in kasneje po 2007 še zanimivejši za tuje investitorje. Na Češkem, Poljskem, Madžarskem in Slovaškem so v preteklih letih potekale različne greenfield, kakor tudi brownfield investicije, pri čemer je absolutni zmagovalec obeh vrst investicij Poljska. V vseh državah V4 najdemo največje mednarodne korporacije s področja avtomobilske in živilske industrije, elektronike, strojništva idr. Te države se neprenehoma soočajo z vedno več novimi investicijami v vedno večjem obsegu, kar bi si Slovenija lahko le želela.
Povsem nasprotno je s Slovenijo, ki kljub dobri razvitosti ostaja daleč v ozadju za vsemi ostalimi štirimi državami. Pri tem je poglavitna težava v slabem makroekonomskem okolju in nekonkurenčni proizvodnji – (pre)visok strošek na enoto proizvoda, predvsem kadar večji del proizvodnega stroška predstavlja strošek zaposlenega. Prav tako predstavljajo veliko težavo tudi drugi stroški, vezani na postavitev novega obrata, in s tem povezani upočasnjeni upravni postopki, davčne obremenitve podjetij, pretirana regulacija proizvodni tokov in posledično nekonkurenčno gospodarsko okolje.
Ključne besede: neposredne tuje investicije (NTI), države srednje in vzhodne Evrope, vhodne NTI, multinacionalna podjetja, internacionalizacija
Objavljeno: 21.12.2018; Ogledov: 579; Prenosov: 108
Celotno besedilo (2,96 MB) |
7. Analiza postopka izvoza v podjetju xTjaša Hameršak, 2018, diplomsko delo Opis: V našem diplomskem projektu bomo podrobneje predstavili oblike vstopa podjetja na tuje trge in omenili tudi vpliv internacionalizacije. Seznanili se bomo z vsemi tremi fazami izvoznega postopka, torej: faza priprave na izvozni posel, faza izvedbe izvoznega posla in faza zaključka izvoznega posla. Ker bomo celoten izvozni postopek predstavili s pomočjo izbranega podjetja »X«, bomo s pomočjo intervjuja analizirali tudi izbrano podjetje, ter naredili primerjalno analizo s pomočjo zbranih podatkov.
Izvozno poslovanje podjetij poteka v mednarodni trgovini na različne načine. Lahko izberemo neposredni izvoz kot obliko vključevanja v mednarodno poslovanje, ali posredni izvoz kot obliko vključevanja v mednarodno poslovanje ali pa se odločimo za kooperativni izvoz, ki pomeni obliko sodelovanja z drugimi udeleženci v rednem izvoznem poslovanju podjetij. Od podjetja do podjetja je odvisno za kakšno obliko izvoznega poslovanja se bomo odločili, glede na vse vplivajoče dejavnike pa bomo seveda izbrali najprimernejšo obliko.
Ključne besede: internacionalizacija, izvozni postopek, primerjalna analiza
Objavljeno: 13.11.2018; Ogledov: 633; Prenosov: 110
Celotno besedilo (1,11 MB) |
8. Analiza neposrednih tujih investicij kot dela internacionalizacije v SlovenijiDragana Mitrović, 2018, magistrsko delo Opis: Medsebojna interakcija sveta, ki jo je povzročila globalizacija, je podjetja prisilila k razmišljanju o nastopu na mednarodnih trgih. Pritisk konkurence, zniževanje stroškov na enoto (ekonomija obsega) ter razvoj tehnologije hitreje in intenzivneje kot kadarkoli vplivajo na način mednarodnega poslovanja. Postopen padec trgovinskih ovir, ki smo mu bili priča v preteklosti, je povzročil znatno povečanje mednarodne izmenjave in naložb, tudi v obliki neposrednih investicij.
Neposredne tuje investicije so se v zadnjih nekaj desetletjih v globalnem merilu precej povečale in med tujimi investitorji, kljub svoji kompleksnosti in visokemu tveganju, pritegnile ogromno pozornosti. Zanimanje za neposredne tuje investicije se je povečalo tudi v državah oz. vladah, saj se te zavedajo vpliva in učinka na gospodarstvo, ki ga s seboj prinašajo. Zato se posamezne države trudijo oblikovati svojo ekonomsko politiko tako, da bo ta čim privlačnejša za tuje investitorje. Obenem sprejemajo ukrepe na različnih področjih v obliki fiskalnih, finančnih ter preostalih spodbud, s katerimi poskušajo posredno in neposredno vplivati na zvišanje tujih investicij. V državi prejemnici tuje investicije vplivajo na bogatenje človeškega kapitala, zvišujejo raven konkurenčnosti nacionalnega gospodarstva ter spreminjajo način korporativnega vodenja in managementa.
Slovensko poslovno okolje medtem na tem področju ne velja ravno za najbolj spodbudno. V primerjavi z drugimi konkurenčnimi državami glede na delež vhodnih neposrednih tujih investicij krepko zaostaja. Iz slednjega razloga je zato Republika Slovenija nenehno primorana sprejemati takšno zakonodajo ter spodbujevalne ukrepe, ki bodo vplivali na povečanje tujega kapitala ter tako zviševali konkurenčnost slovenskega nacionalnega gospodarstva.
V tem magistrskem delu smo obravnavali temo neposrednih tujih investicij kot obliko internacionalizacije, zaradi katerih se podjetja odločajo na podlagi različnih spodbud in motivov. Ugotovili smo, kako so prepleteni procesi internacionalizacije, globalizacije ter evropeizacije vplivali na povečanje mednarodne trgovine ter kako se je ta skozi zadnja leta spreminjala in vplivala na delovanje podjetij. Izvedli smo komparativno analizo avstrijskega in slovenskega poslovnega okolja ter ugotovili razlike med njima ter zapisali predloge ukrepov Republiki Sloveniji za privabljanje tujih investitorjev.
Ključne besede: neposredne tuje investicije, internacionalizacija, multinacionalno podjetje, globalizacija, investicijsko okolje
Objavljeno: 19.10.2018; Ogledov: 708; Prenosov: 126
Celotno besedilo (2,96 MB) |
9. Primerjalna analiza strategij vstopa na tuj trg v panogi kompozitnih materialovNejc Fišer, 2018, magistrsko delo Opis: Tema magistrskega dela se najprej osredotoči na razloge, ki podjetja privedejo do iskanja dobička izven državnih meja. Za tem so v smiselnem zaporedju predstavljene najbolj značilne strategije vstopa podjetij v panogi na tuje trge. Strategije so povzete po teorijah več različnih avtorjev.
Raziskava v nadaljevanju poteka na primerih podjetij s Kitajske, iz Evrope in iz ZDA, ki se ukvarjajo s proizvodnjo kompozitnih materialov. Kompoziti so sestavljeni iz dveh delov, iz osnove in iz utrjevalne komponente. Pri končnem izdelku posameznih materialov ne moremo več opaziti s prostim očesom. Panoga kompozitov je hitro rastoča in kompozitni materiali nas spremljajo na vsakem koraku.
V magistrskem delu proučujemo ali obstajajo razlike med strategijami vstopa na tuj trg podjetij v panogi kompozitnih materialov na kitajskem, evropskem in ameriškem trgu. Podjetij, ki delujejo na teh trgih in v tej panogi je nešteto, zato smo se omejili na izbrana podjetja s posameznega trga in poskušali s pomočjo sekundarnih podatkov iz spletnih strani podjetij pridobiti informacije, ki so bile ključne za izsledke raziskave o vstopanju teh podjetij na tuje trge. Informacije o enem podjetju smo pridobili s pomočjo intervjuja.
Ključne besede: globalizacija, internacionalizacija, multinacionalno podjetje, segmentiranje, pozicioniranje, strategije vstopa na tuj trg, izvozne oblike, pogodbene oblike, investicijske oblike.
Objavljeno: 10.05.2018; Ogledov: 926; Prenosov: 161
Celotno besedilo (5,76 MB) |
10. |
