1. Ocenjevanje investicijskih projektov: metode in njihova uporaba v podjetju palfinger d.o.o.Karmen Kolarič, 2022, magistrsko delo Opis: Magistrska naloga je razdeljena na štiri večja poglavja. Po uvodu, kjer smo predstavili cilje, namen, hipoteze, predpostavke in omejitve, smo opisali značilnosti in klasifikacijo investicijskih projektov. Opisali smo tudi načrtovanje investicij kot del procesa upravljanja in kot del procesa odločanja o kapitalskih investicijah. Predstavili smo orodja za strateško analizo, ki podpirajo proces odločanja o kapitalskih investicijah, nato pa opisali osnovne metode ocenjevanja investicij, predstavili njihove prednosti in pomanjkljivosti ter razpravljali o premišljeni izbiri metod.
V tretjem poglavju smo podrobneje obravnavali statične metode in metode diskontiranih denarnih tokov. Vsako metodo smo najprej opisali, predstavili ključne pojme, jo prikazali na primeru ter podali končno oceno oziroma ugotovitev. V četrtem poglavju sledi praktični prikaz uporabe metod v podjetju Palfinger d. o. o. Po kratki predstavitvi podjetja in zgodovini investicij smo podali še oceno ekonomske upravičenosti investicijskega projekta v tem podjetju glede na neto sedanjo vrednost, interno stopnjo donosnosti in metodo vračilnega obdobja. Magistrsko nalogo smo zaključili s sklepom, kjer smo med drugim potrdili oziroma ovrgli v uvodu postavljene hipoteze.
Ključne besede: investicija, naložba, projekt, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti
Objavljeno v DKUM: 30.11.2022; Ogledov: 768; Prenosov: 106
 Celotno besedilo (2,01 MB) |
2. Določitev optimalne konfiguracije in tehnično- ekonomska analiza postavitve fotonapetostnega sistemaEva Bahčič, 2021, diplomsko delo Opis: Namen zaključnega dela je opraviti tehnično-ekonomsko analizo postavitve fotonapetostnega sistema skupne moči 3 MW. Pri določitvi tehnično-ekonomske analize fotonapetostnega sistema bomo sledili uveljavljenim metodam za izračun sončnega obsevanja in ekonomskih kazalnikov za oceno investicije. Izračun sončnega obsevanja bo temeljil na podlagi meritev sončnega sevanja na vodoravno površino, ki smo jih pridobili s strani Agencije Republike Slovenije za okolje. Določeni parametri, ki so bili uporabljeni za izračun ekonomske analize so bili pridobljeni iz spletnih bančnih portalov in s strani operaterja trga z električno energijo BORZEN. Rezultat zaključnega dela bo celovita tehnično-ekonomska analiza postavitve fotonapetostnega sistema, ki bo predstavljala izbiro optimalne konfiguracije tako s tehničnega kot z ekonomskega vidika. Na podlagi izračuna bomo pridobili širše znanje in ključne ugotovitve o pravilno izbrani konfiguraciji fotonapetostnega sistema. Poleg omenjenega pa bo izračun predstavljal dobro izhodišče za nadaljnje projekte.
Ključne besede: fotonapetostni sistem, tehnično-ekonomska analiza, sončno sevanje, konfiguracija, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti
Objavljeno v DKUM: 15.12.2021; Ogledov: 1416; Prenosov: 197
Celotno besedilo (2,75 MB) |
3. Izračun neto sedanje vrednosti in interne stopnje donosnosti pri investiciji pridelave paradižnika v rastlinjakuDejan Šumak, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: V tem magistrskem delu smo proučili ekonomski in finančni vidik upravičenosti investicije. To delo je razdeljeno na tri dele, in sicer na pregled objav, na material in metode ter na rezultate z razpravo. Cilj le-tega je bil izračunati ključne parametre finančne analize in ugotoviti najdonosnejšo investicijo.
Pri pregledu objav smo predstavili izsledke iz različne domače in tuje literature, virov ter člankov, in sicer glede investicijskega odločanja, vrednotenja-ocenjevanja investicijskih objektov, NSV, ISD ter primerjave NSV in ISD. Ugotovili smo, da sta metodi NSV ter ISD najbolj uveljavljeni tradicionalni metodi za ocenjevanje upravičenosti investicije. Na njuni podlagi smo opravili izračune glede ugotavljanja smotrnosti naše investicije v rastlinjak.
V poglavju, v katerem smo opredelili material in metode dela, smo opisali investicijo, ocenili materiale, stroške in prihodke ter izračunali denarni tok. Izvedli smo dve oceni investicije, in sicer za 2 in 4,5 hektarja rastlinjaka, pri katerih smo uporabili različne scenarije, in sicer scenarij A, pri katerem sta cena (EUR) in pridelava (kg) konstanti, scenarij B, pri katerem je pridelava (kg) konstanta in cena (EUR) spremenljivka, ter scenarij C, pri katerem je cena (EUR) konstanta in pridelava (kg) spremenljivka. Za izračun upravičenosti investicije smo zajeli obdobje trinajstih let.
Ugotovili smo, da bodo stroški materialov in ostali stroški pri obeh površinah pri scenariju A v drugem letu najvišji, nato pa bodo vsako leto padali. Pri scenariju B so prav tako stroški najvišji v drugem letu, nato pa bodo vsako leto nižji. Pri scenariju C so stroški prav tako najvišji v drugem letu, nato pa bodo padali. Stroški materiala in ostali stroški so v drugem letu najvišji zaradi vložka v investicijo.
Pri izračunu predvidenih stroškov (scenarij A) smo pri obeh površinah ugotovili, da so prihodki vsako leto konstantni. Pri scenariju B in C smo ocenili, da prihodkov v prvem letu ne bomo imeli, nato pa bodo vsako leto naraščali.
Denarni tok smo izračunali na podlagi predvidenih skupnih prihodkov in predvidenih skupnih stroškov, pri čemer v skupnih stroških nismo upoštevali amortizacije. Ugotovili smo, da je pri obeh površinah (scenarij A) denarni tok pozitiven, kar pomeni, da je investicija upravičena. Če primerjamo denarni tok po scenariju B, ugotovimo, da je investicija za 4,5 hektarja smotrnejša od investicije za 2 hektarja rastlinjaka, ker je denarni tok pozitiven že v petem letu, medtem ko je za manjšo površino šele v šestem letu. Po scenariju C je pri obeh površinah denarni tok v prvem letu negativen, kar pomeni, da sta v tem letu obe investiciji neupravičeni.
Na podlagi izračuna NSV in ISD smo ugotovili, da je investicija smiselna na večji površini.
Ključne besede: neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti, investicijsko vrednotenje, tehnološko-ekonomski simulacijski model
Objavljeno v DKUM: 06.10.2016; Ogledov: 5151; Prenosov: 553
Celotno besedilo (876,06 KB) |
4. Priprava informacij za odločanje o ustanovitvi podjetja v lesnopredelovalni industriji v kriznih razmerahAndreja Krivec, 2016, diplomsko delo Opis: Po letu 2007 je kriza zajela praktično vso svetovno gospodarstvo, in Slovenija ni izjema, kar se kaže v različnih panogah, še posebej delovno intenzivnih, kot je lesnopredelovalna industrija. Kljub slabim rezultatom poslovanja v tej panogi, je za ustanovitev podjetja lesnopredelovalne narave, kot je žaga, še vedno veliko potenciala. S pomočjo investicijskega načrta smo analizirali trg in rezultate pridobili s finančno analizo. Kazalniki investiranja so ugodni, relativna neto sedanja vrednost projekta je 1,76, interna stopnja donosnosti pa 20,49 %. Glede na rezultate lahko sklepamo, da je lahko za malo podjetje z žago kriza priložnost, saj je dosti ponudbe kadrov s potrebnim znanjem, ponudba lesa je v Sloveniji velika, saj je nenazadnje tretja v Evropi po poraščenosti z gozdom, trg za prodajo pa velik, saj je podjetje vezano predvsem na izvoz in trg predstavlja praktično celo Evropo.
Ključne besede: kriza, žaga, investicijski načrt, finančna analiza, neto sedanja vrednost projekta, interna stopnja donosnosti
Objavljeno v DKUM: 14.06.2016; Ogledov: 1234; Prenosov: 137
Celotno besedilo (1,73 MB) |
5. FINANČNA ANALIZA ZA NATURA RAB - ŠTUDIJA PRIMERAMatija Kaštelan, 2015, magistrsko delo/naloga Opis: Na 4.000 kvadratnih metrih zemljišča se v vasi Barbat na južnem koncu otoka Rab razprostira unikatna ekološka kmetija Natura Rab. To je družinsko podjetje, ki se ukvarja s proizvodnjo, vzgojo značilnih zdravilnih rastlin in zelišč, čebelarstvom in prodajo lastnih proizvodov na posestvu. Leta 2015 je Natura Rab izvedla tri zelo pomembne investicije, ki bodo močno spremenile in olajšale bodoče poslovne dejavnosti. To velja predvsem za prvi projekt. Ekološka kmetija, analizirana v nalogi, je želela z investicijami izboljšati prodajo in proizvodne pogoje. Ves napredek je bil v duhu povišanja ekonomske uspešnosti družinskega podjetja. Prvi in hkrati največji investicijski projekt je izgradnja nove ekološke trgovine Natura Rab. Drugi investicijski projekt je zasnova oljčnega nasada v izmeri 2.500 kvadratnih metrov. Tretja investicija v družinskem podjetju je povezana s čebelarstvom in se navezuje med drugim na nabavo nove čebelarske opreme in delovnega vozila. Za nadaljnjo oceno investicij na podlagi primerjalne analize skupnih stroškov in prihodkov – CBA in parametrov neto sedanje vrednosti; NPV in interne stopnje donosnosti; IRR, so bili v prvi fazi ocenjeni nekateri pomembnejši ekonomski parametri. Investicija v ekološko trgovino znaša EUR 38 315.88, pri čemer je ocenjena vrednost letnega denarnega toka EUR 13 288. Neto sedanja vrednost pri 5,5-odstotni diskontni stopnji v četrtem letu znaša EUR 8.260,55. Interna stopnja donosa dosega vrednost 14,51%. Investicijska vrednost drugega projekta (oljčne plantaže) je EUR 6.620, dosežen letni denarni tok je v vrednosti EUR 2.664,02. Neto sedanja vrednost pri 5,5-odstotni diskontni stopnji v tretjem letu znaša EUR 567,35. Interna stopnja donosa drugega projekta dosega vrednost 10,04%. Investicijska vrednost za čebelarske dejavnosti je ocenjena na EUR 18.428,50, pri čemer letni denarni tok znaša EUR 41.537,20. Neto sedanja vrednost pri 5,5-odstotni diskontni stopnji po prvem letu dosega vrednost EUR 20.943,25.
Ključne besede: ekološka kmetija, investicija, projekt, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti
Objavljeno v DKUM: 13.11.2015; Ogledov: 1817; Prenosov: 161
Celotno besedilo (1,18 MB) |
6. |
7. |
8. Analiza investicije v obrat za predelavo perutnineJasmina Pušnik, 2012, diplomsko delo Opis: Namen naloge je bil proučiti ekonomsko upravičenost gradnje klavnice za predelavo perutnine na vzorčni kmetiji. Za pomoč smo v Excelu razvili tehnološko-simulacijski model za ocenjevanje investicije. Model izračunava neto sedanjo vrednost (NSV) in interno stopnjo donosnosti (ISD). Predvideli smo pet različnih scenarijev glede na prodajno ceno očiščenih in pakiranih piščancev (1,89 €, 3,00 €, 3,50 €, 4,19 €, 4,50 €). Hipotezo lahko delno potrdimo. V prvem scenariju, pri najnižji ceni perutnine 1,89 € na kilogram, investicija v predelavo perutnine ni upravičena. V ostalih štirih scenarijih pa je investicija upravičena.
Ključne besede: investicija, dopolnilna dejavnost, tehnološko-simulacijski model, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosnosti
Objavljeno v DKUM: 23.10.2012; Ogledov: 2408; Prenosov: 222
Celotno besedilo (167,17 KB) |
9. ANALIZA NAJGOSPODARNEJŠE UPORABE ZEMLJIŠČA ZA OCENO UPRAVIČENOSTI NAKUPA ZEMLJIŠČAMateja Goljat, 2009, diplomsko delo Opis: V diplomski nalogi je opredeljen pojem analize najgospodarnejše uporabe zemljišča in predstavljena metodologija izračuna po načelu najgospodarnejše uporabe za ugotavljanje najvišje vrednosti zemljišča. Opisane so pravne podlage za graditev objektov in metode evalvacije, v sklopu katerih so podrobneje predstavljene dinamične metode, kot osnova za presojanje upravičenosti investicij. Nepremičnine predstavljajo obliko investicije od katere pričakujemo koristi. Vsa podana teoretična izhodišča so predstavljena na praktičnem primeru stavbnega zemljišča v Mariboru.
Ključne besede: analiza najgospodarnejše uporabe, investicija, nepremičnine, gradnja objektov za trg, metode evalvacije, statične metode evalvacije, dinamične metode evalvacije, neto sedanja vrednost, interna stopnja donosa, analiza donosnosti, analiza občutljivosti
Objavljeno v DKUM: 23.12.2009; Ogledov: 5615; Prenosov: 950
Celotno besedilo (5,18 MB) |
10. Razvoj modela za ocenjevanje investicij v novogradnjo hleva za krave molzniceSimon Čretnik, 2009, diplomsko delo Opis: Cilj naloge je razvoj modela v tabelaričnem generatorju Microsoft Excel, ki bo omogočal izračunavanje ekonomske upravičenosti v gradnjo ali adaptacijo hleva za krave molznice po različnih scenarijih. Model izračunava ISD (interno stopnjo donosnosti) in NSV (neto sedanja vrednost) . Model smo preizkusili na vzorčni kmetiji. Predvideli smo štiri različne scenarije, od zelo optimističnega do zelo pesimističnega. Po prvih dveh scenarijih bi bila investicija upravičena, po drugih dveh pa ne, kar pomeni da smo lahko določili pogoje oziroma parametre v katerih bi bila investicija še upravičena.
Ključne besede: investicije, hlev, molznice, (NSV) neto sedanja vrednost, (ISD) interna stopnja donosnosti
Objavljeno v DKUM: 22.12.2009; Ogledov: 4775; Prenosov: 523
Celotno besedilo (2,95 MB) |
