| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
POMOČ ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA UČITELJU PRI RAZUMEVANJU IN UPOŠTEVANJU INTERKULTURNOSTI
Valentina Lebar, 2009, diplomsko delo

Opis: Današnja družba predstavlja areno najrazličnejših kultur, katerih značilnosti se med seboj prepletajo. Vsaka kultura se poizkuša čim bolj uveljaviti in tako pridobiti na moči. Tekmovalnost kultur se odraža tudi v sistemu vzgoje in izobraževanja, kjer se srečujejo različni otroci, različni po kulturi, talentih, sposobnostih pa tudi družbenem in socialnem položaju. Ta pluralnost je tako deležna vse večje pozornosti učiteljev in svetovalnih delavcev, katerih delo ima zaradi tega nekatere posebnosti, ki jih mora tako učitelj kot svetovalec poznati, saj lahko bistveno vplivajo na učinkovitost njegove pomoči in delovanja. Iz leta v leto tako postaja vse bolj pomembno razumevanje in upoštevanje interkulturnosti ter interkulturalizma kot pedagoškega načela. Slednje, dojemanje in upoštevanje interkulturnosti kot načela v šoli, je bil tudi naš cilj v tej diplomski nalogi. Osredotočili smo se predvsem na vključevanje interkulturnih vsebin v kurikulum in na interkulturne svetovalne kompetence svetovalnih delavcev ter kompetence učiteljev. Posebne obravnave so bili deležni tudi Romi, ki jih država v zadnjih letih trudi v največji možni meri integrirati v sistem vzgoje in izobraževanja. Prizadevanje države je, kot smo ugotovili v teoretičnem delu, odvisno od večjega števila pomembnih dejavnikov, ki jih raziskali s pomočjo anketnega vprašalnika v empiričnem delu. Naše pozornosti sta bila posebej deležna učitelj in svetovalni delavec, njuno soočanje in medsebojna kooperativnost. S pomočjo več spremenljivk smo prikazali razlike v dojemanju interkulturnosti med učitelji, ki se neposredno srečujejo z romskimi otroki in tistimi, ki se s temi otroki neposredno ne srečujejo.
Ključne besede: interkulturnost, učitelj, empatija, svetovalni delavec, interkulturne svetovalne kompetence, romski otroci, integracija
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2592; Prenosov: 518
.pdf Celotno besedilo (916,51 KB)

2.
Izobraževanje otrok priseljencev in interkulturnost v slovenskem šolskem sistemu
Mirela Ilić, 2014, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo obravnavali otroke priseljencev, njihovo izobraževanje ter interkulturnost v šolskem sistemu. V teoretičnem delu smo predstavili interkulturno pedagogiko in interkulturnost v slovenskem šolskem sistemu. Podrobneje smo predstavili enakost možnosti vseh učencev pri izobraževanju in interkulturno šolsko skupnost. Zanimalo nas je tudi, kako je z interkulturnostjo v kurikulumu in učnih načrtih. Obravnavali smo učitelje in šolske svetovalne delavce, predvsem, kakšna je njihova vloga pri interkulturnosti in katere kompetence so potrebne za uspešno delo. Zanimali so nas otroci priseljencev. Med drugim pa smo obravnavali tudi, kaj vpliva na njihovo uspešnost. V empiričnem delu smo ugotavljali, v kolikšni meri se učitelji pri svojem delu srečujejo z učenci drugih kultur, kakšen uspeh opažajo pri le-teh in kaj nanj vpliva, kako učitelji doživljajo kulturno mešan razred, kako ocenjujejo delo njihove šole in zaposlenih na področju interkulturnosti ter kakšne imajo izkušnje s pridobivanjem znanja o interkulturnosti v času dodiplomskega izobraževanja. Omenjena področja smo podrobneje raziskali glede na predmet in leta poučevanja anketiranih učiteljev. V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo empiričnega pedagoškega raziskovanja. Rezultati raziskave so pokazali, da skoraj vsi anketirani učitelji poučujejo 1–5 učencev drugih kultur na razred ter da večina le-teh dosega slabši učni uspeh v primerjavi z ostalimi učenci. Večina učiteljev razlog za slabši učni uspeh vidi predvsem v slabem poznavanju slovenskega jezika. Učitelji večinoma kulturno mešan razred doživljajo kot prednost, predvsem zaradi razvijanja spoštovanja in strpnosti do drugih kultur. Učitelji, ki so kulturno mešan razred opredelili kot slabost, le-to vidijo v tem, da je učencem drugih kultur potrebno posvetiti več časa, kar vpliva na posvečenost ostalim učencem. Večina anketiranih učiteljev je pozitivno ocenila njihovo šolo, njeno prizadevanje za interkulturnost ter usposobljenost zaposlenih za delo z učenci drugih kultur. Večinoma učitelji med svojim dodiplomskim izobraževanjem niso pridobili kakšnega znanja o interkulturnosti.
Ključne besede: otroci priseljencev, interkulturnost, interkulturno svetovanje, kulturno mešan razred, učni uspeh otrok priseljencev
Objavljeno: 15.07.2014; Ogledov: 1246; Prenosov: 215
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

3.
PRIČAKOVANJA IN ZADOVOLJSTVO DIJAKOV Z MEDKULTURNO IZMENJAVO
Savina Premzel, 2014, magistrsko delo

Opis: Odločitev za medkulturno izmenjavo v najstniških letih, v času, ko so dijaki v letih, ko imajo pričakovanja, poglede in ideje o svetu povsem potencirane, je ena izmed najtežjih odločitev. Peščica tistih, ki se odloči za to pot, že pri teh mladih letih na lastno željo je zagotovo zbirek ljudi s podobnimi pričakovanji, željami in nazori. V vsaki generaciji dijakov se srečujemo s povsem izoblikovanimi mladimi odraslimi, ki nas vsako leto znova presenetijo s svojo pripravljenostjo in informiranostjo o programu, poteku prijave in procesu, ki ga priprava na izmenjavo zahteva. Izbira o medkulturni izmenjavi zahteva tehtne razloge, saj je proces ki ga odločitev za izmenjavo terja dolgotrajen, kompleksen in na koncu seveda nagrajujoč. Magistrsko delo smo razdelili na dve večja dela. V prvem delu smo s pomočjo teoretikov preučili in zapisali teorijo o pričakovanju in zadovoljstvu odjemalcev. Saj se nam je ta zdela za nadaljevanje dela najprimernejša, glede na naslov pričakovanja in zadovoljstvo z medkulturno izmenjavo dijakov. S pomočjo knjig, priročnikov in interneta smo opredelili in zapisali glavne teme teorije, ki so bile zanimive za nadaljevanje empiričnega dela. V raziskovalnem delu smo najprej predstavili organizacijo, ki smo jo izbrali za osrednjo temo, Izobraževalno društvo Interkultura Slovenija, katere glavna dejavnost je medkulturna izmenjava dijakov. Opisali smo proces prijave na izmenjavo, se dotaknili nastanka društva ter velik del posvetili razlagi interkulturnosti, procesu interkulturnega učenja, tehnikam in metodam učenja, pogledali kako je z interkulturnostjo v Sloveniji in kakšna je predvidena prihodnost in razvoj. Posvetili smo se tudi prostovoljstvu, ki je razlog za obstoj AFS. V drugem delu empiričnega dela smo predstavili raziskovalne metode dela, predstavili rezultate ankete o pričakovanjih in zadovoljstvu z medkulturno izmenjavo , v kateri so sodelovali nekdanji udeleženci izmenjave. Rezultati, ki smo jih pridobili bodo služili kot dodaten uporaben pripomoček pri nadaljnjem delu organizacije.
Ključne besede: pričakovanje, zadovoljstvo medkulturna izmenjava dijakov, interkultura, interkulturnost
Objavljeno: 12.11.2014; Ogledov: 659; Prenosov: 92
.pdf Celotno besedilo (1,70 MB)

4.
Pomembnost interkulturnih svetovalnih kompetenc po mnenju učiteljev v osnovni šoli
Marija Javornik Krečič, Valentina Lebar, 2010, izvirni znanstveni članek

Opis: Današnja družba predstavlja areno najrazličnejših kultur, katerih značilnosti se med seboj prepletajo. Predmet razprave v pričujočem prispevku je interkulturno svetovanje. V prvem delu prispevka je predstavljen pomen inturkulturnega svetovanja kot vir pomoči učitelju pri soočanju z interkulturnostjo. V drugem delu prispevka so predstavljeni rezultati empirične raziskave, izvedene junija 2009, s katero smo ugotavljali, kako osnovnošolski učitelji ocenjujejo pomembnost interkulturnih svetovalnih kompetenc.
Ključne besede: interkulturnost, interkulturno svetovanje, svetovalne kompetence, romski otroci, šolska svetovalna služba
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 617; Prenosov: 49
.pdf Celotno besedilo (155,07 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

5.
Legitimizacija imaginarnog i subverzija povijesnog u romanesknom diskursu Dževada Karahasana, Milorada Pavića i Jasne Horvat
Andrijana Kos-Lajtman, 2012, izvirni znanstveni članek

Opis: Imaginacija in zgodovinskost v romanesknem diskurzu Dževada Karahasana, Milorada Pavića in Jasne Horvat Z analizo ključnih romanov treh književnikov različnih nacionalno- kul turnih bivališč (bosanskohercegovskega književnika Dževada Karahasana /Vzhodni divan, 1989/, srbskega književnika Milorada Pavića /Hazarski slovar, 1984/ in hrvaške književnice Jasne Horvat /Az, 2009/) so predstavljene tematske in svetonazorske podobnosti, ki izražajo njihov romaneskni diskurz. Svetovnonazorsko trije avtorji izkazujejo afirmacijski odnos do fanatizma in imaginacije ter rela- tivni odnos do zgodovinskega.
Ključne besede: Dževad Karahasan, Vzhodni divan, Milorad Pavić, Hazarski slovar, Jasna Horvat, Az, imaginarno, zgodovina, interkulturnost
Objavljeno: 12.02.2018; Ogledov: 258; Prenosov: 129
.pdf Celotno besedilo (411,03 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

Iskanje izvedeno v 0.16 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici