| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
Primerjalno umerjanje laserskih interferometrov
Aleksander Trep, 2019, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je predstavljeno primerjalno umerjanje laserskih interferometrov. Izdelan je bil koncept postopka in ovrednotena merilna negotovost na osnovi eksperimenta. Eksperimentalno delo je bilo izvedeno v Laboratoriju za tehnološke meritve (LTM) na Fakulteti za strojništvo v Mariboru z namenom kasnejše izdelave dokumentacije za umerjanje laserskih interferometrov. Eksperimenti so bili izvedeni s pomočjo referenčnega laserskega interferometra, ki ga imamo v laboratoriju, ter z dvema industrijskima testnima laserskima interferometroma. Ugotovljeno je bilo, da v laboratoriju dosegamo ustrezne pogoje za izvedbo meritev, potrebno pa je biti pazljiv pri sami postavitvi laserjev, saj orientacija laserjev povzroča ključne pogreške pri umerjanju. Prav tako je potrebno izbrati pravilno metodo primerjave, saj lahko tudi ta bistveno vpliva na rezultat umerjanja.
Ključne besede: laserska interferometrija, primerjalno umerjanje, merilni pogrešek, merilna negotovost
Objavljeno: 13.03.2019; Ogledov: 559; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (2,91 MB)

2.
Zaznavanje trkov na daljnovodih z optičnim interferometrom
Jan Mikolič, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi skušamo ugotoviti, v kolikšni meri je možno zaznavati in klasificirati trke na jeklenicah daljnovodov z optičnim interferometrom. Na začetku predstavimo osnovne pojme interferometrije in opišemo uporabljen optični interferometer. V jedru diplomske naloge natančneje opišemo eksperimentalni protokol in obdelavo signalov. Nadaljujemo z implementacijo algoritmov za segmentacijo in klasifikacijo zajetih signalov ter predstavimo dobljene rezultate. Segmentacijo izvedemo v domeni števila prehodov signala skozi ničlo, za klasifikacijo pa uporabimo večplastno nevronsko mrežo z algoritmom vzvratnega učenja. Rezultati študije nakazujejo, da sta implementirani segmentacija in klasifikacija uspešni v 77 % izvedenih trkov različnih predmetov.
Ključne besede: interferometrija, obdelava signalov, klasifikacija, detekcija trkov, računalniški algoritmi
Objavljeno: 09.10.2017; Ogledov: 1058; Prenosov: 171
.pdf Celotno besedilo (14,72 MB)

3.
DETEKCIJA SPREMEMB V RADARSKIH SLIKAH SAR
Rok Izak, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu je opisan princip detekcije sprememb površja Zemlje s pomočjo radarskih slik SAR, ki so bile zajete s satelitom TanDEM-X. Opisani so tudi principi delovanja radarja z umetno odprtino, načini zajema podatkov ter osnove interferometrije V prvem sklopu magistrskega dela, je bil cilj predlagati metodo za zaznavo gozdne površine v slikah SAR. V drugem delu so bile s pomočjo SAR interferometrije zaznane spremembe na kroni gozdov v okolici Postojne. Slike SAR, so bile zajete v razmaku leta oziroma dveh, zato se je v tem času spremenila postavitev satelitov v orbiti. Uporabili smo satelitske slike, ki so bile zajete z različno pravokotno oddaljenostjo med sateliti, ki vpliva na resolucijo višine. Dobljeni rezultati, prikazujejo detekcijo sprememb med leti 2012 in 2014 za območje Postojne.
Ključne besede: SAR, TerraSAR-X, TanDEM-X, interferometrija, koherenca, detekcija sprememb, IDL, SNAP
Objavljeno: 04.07.2016; Ogledov: 616; Prenosov: 78
.pdf Celotno besedilo (7,89 MB)

4.
Razgradnja optičnih interferenčnih in inercijskih signalov za analizo človekovih vitalnih funkcij
Sebastijan Šprager, 2013, doktorska disertacija

Opis: V doktorski disertaciji raziskujemo nove pristope, ki za nemoteče spremljanje človekovih vitalnih funkcij temeljijo na razgradnji optičnih interferenčnih in inercijskih signalov. Uporabljamo optični interferometer. Gre za izredno občutljiv senzor, ki je ob posrednem ali neposrednem stiku s človeškim telesom sposoben zaznati še tako majhne perturbacije, povzročene z mehanskimi in akustičnimi vplivi človekovih vitalnih funkcij. Njihovi prispevki so superponirani v interferenčnem signalu. Uvajamo nove dekompozicijske postopke, ki iz takega sestavljenega signala izluščijo prispevke posameznih opazovanih vitalnih funkcij. Inercijske signale, ki opredeljujejo človekovo gibanje, zajemamo s pospeškometrom. Izmerjeni pospeški so primerni za analizo in identifikacijo hoje. Analizni postopek poudarja ciklostacionarne lastnosti hoje s pomočjo statistik višjih redov. V začetnem poglavju pregledamo trenutno stanje tehnike na področju nemotečega spremljanja in analize vitalnih funkcij. Razložimo fiziološke značilnosti, ki so pomembne pri spremljanju človekovih vitalnih znakov. Razpoznavamo jih z razvitimi algoritmi iz nemotečih meritev, hkrati pa jih uporabljamo za referenco. Posvečamo se predvsem srčnemu utripu, dihanju in gibanju. V posebnem poglavju podrobneje predstavimo tudi optični interferometer, ki ima kot senzor najpomembnejšo vlogo pri naših raziskavah. Pri snovanju metodološkega aparata smo morali najprej razviti različne pristope za demodulacijo interferenčnih signalov. Ti so namreč frekvenčno modulirani, zato pomeni demodulacija uvodni korak v njihovo razgradnjo. Metode za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov temeljijo na različnih fizioloških značilnosti vitalnih funkcij, katerih energijska vsebina prevladuje v različnih frekvenčnih pasovih. Pristopi, ki smo jih razvili in raziskali, temeljijo na skupinah filtrov, časovno-frekvenčni analizi, časovno-merilni analizi, nelinearnem razširjanju in večkanalni dekompoziciji, nevronskih mrežah ter nazadnje še večmetodnem pristopu. Točnost razpoznavanja srčnih utripov dodatno izboljšamo z optimiziranim določanjem njihovih pojavljanj v času. Optimizacijo opravimo s statističnima analizama dvodimenzionalnih histogramov in največje izkustvene verjetnosti. Predstavimo tudi nov postopek za analizo hoje, ki temelji na statistikah višjih redov in je sposoben razpoznavati različne osebe in načine hoje, hkrati pa sklepati o njihovi medsebojni podobnosti. Uspešnost razvitih metod ovrednotimo z več eksperimenti. Optični interferometer uporabljamo kot posteljni in telesni senzor, meritve pa smo izvedli v nadzorovanih laboratorijskih pogojih. Sledili smo dvema protokoloma: opazovanci so mirovali ali pa so bili telesno aktivni, tako da smo dosegli spremenljiv pulz. S pospeškometri smo merili tudi parametre hoje. Potrdili smo, ali je možno samo iz pospeškov pri hoji ugotavljati identiteto opazovancev in razločevati med njihovimi različnimi načini hoje, pa tudi, kakšen vpliv imajo na hojo različne trdne podlage. Rezultati, ki smo jih dobili z ovrednotenjem eksperimentalnih podatkov, so pokazali visoko učinkovitost in točnost. Predlagani pristopi za razgradnjo optičnih interferenčnih signalov so povsem primerljivi z rezultati obstoječih metod za nemoteče spremljanje vitalnih funkcij ali pa jih celo presegajo. Podobno pokažemo tudi za postopek, ki analizira in identificira hojo.
Ključne besede: biomedicinska tehnika, obdelava signalov, sestavljeni biomedicinski signali, posteljni senzor, telesni senzor, optični senzor, interferometrija, pospeškometer, človekove vitalne funkcije, razpoznavanje srčnega utripa, razpoznavanje dihanja, analiza hoje, balistokardiogram, fonokardiogram, elektrokardiogram, filtri, časovno-frekvenčna analiza, večločljivostna analiza, indeks aktivnosti, kompenzacija konvolucijskih jeder, nevronske mreže, večmetodni pristop, največja izkustvena verjetnost, statisti
Objavljeno: 12.04.2013; Ogledov: 1834; Prenosov: 191
.pdf Celotno besedilo (9,56 MB)

5.
UPORABA OPTIČNEGA SENZORJA IZ OPTIČNE MIŠKE
Primož Belej, 2012, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo raziskali in predstavili alternativne načine uporabe optičnega senzorja iz optične miške. Dva načina uporabe smo implementirali tudi sami. Preizkusili smo, kako se optični senzor obnese v vlogi optičnega bralnika in kako pri zaznavanju mehanskih vplivov na optično vlakno. Izdelali smo elektronsko vezje za pridobivanje podatkov s pomočjo optičnega senzorja in posredovanje le-teh podatkov osebnemu računalniku. Napisali smo program za upravljanje mikrokrmilnika na našem vezju in okensko aplikacijo za delo z našim modulom. Pri preizkušanju in raziskovanju smo ugotovili, da ima senzor kljub nizki ceni in slabšim zmogljivostim visoko uporabno vrednost na različnih področjih.
Ključne besede: optična miška, optični senzor, pegasta interferometrija
Objavljeno: 30.11.2012; Ogledov: 1353; Prenosov: 143
.pdf Celotno besedilo (2,52 MB)

Iskanje izvedeno v 0.15 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici