1. |
2. Uporaba interaktivne table v osnovnih šolah pomurske regijeBoštjan Kosednar, 2020, magistrsko delo Opis: Cilj tega dela je predstaviti in prikazati medij, ki nosi ime "interaktivna bela tabla", nove možnosti, ki jih njegova uporaba odpira za poučevanje in didaktično smiselne možnosti za uporabo tega tehnološkega učnega orodja. V ta namen so teoretični in praktični vidiki med seboj povezani.
Pričujoče delo je razdeljeno na dva dela. V prvem delu je treba ustvariti splošni pregled osnov interaktivnih tabel, informacijsko komunikacijske tehnologije, saj je zelo pomembna tehnologija interaktivne bele table in njena uporaba v šoli.
Nato je na kratko pojasnjen pristop učne teorije, na podlagi katerega lahko interaktivna tabla najde pot v učilnico. Kaj obljublja uporaba interaktivne bele table pri poučevanju? Za odgovor na to vprašanje je potreben uvod, ki med drugim temelji na izrazu "novi mediji", ki je omenjen v naslovu diplomske naloge in na teoretičnem ozadju konstruktivizma v poučevanju tujih jezikov.
Pomembno je razložiti zahteve za optimalno uporabo in možne uporabe interaktivnih tabel v učilnici. Interaktivna tabla s svojimi orodji, spremljajočo programsko opremo in obrobnimi napravami odpira nove in zahtevne priložnosti za poučevanje. Potreben je tudi podroben opis prednosti in slabosti interaktivnih tabel.
V drugem delu magistrske naloge je povzet rezultat raziskave. Ta del dela je namenjen učiteljem pomurskih šol, ki uporabljajo ali ne interaktivne bele table v učilnici ali ki jih zanima učinkovito poučevanje z interaktivnimi tablami, njihov namen pa je, da jim ponudi vpogled v rezultate in glavne zaključke različnih študij. Izbrane so bile raziskave, ki se osredotočajo na različna stališča.
Večina študij v drugih državah sproža dodatna vprašanja in priporočila. Naloga nadaljnjih raziskav ostaja širša znanstvena raziskava, ki se veliko ukvarja s ciljnimi vprašanji. Poskuša se predstaviti predmetna področja za poznejše študije, ki bi verjetno prinesle plodne rezultate.
To delo je za učitelje še posebej zanimivo zaradi vsebinske usmeritve v teoretične in praktične vidike uporabe interaktivnih tabel in izvedbe rezultatov različnih študij, ki so še vedno skeptični do novega medija ali so šele stopili v stik s tem novim medijem, morda pa tudi za tiste, ki že imajo izkušnje z uporabo interaktivnih tabel.
Ključne besede: interaktivna bela tabla, informacijsko komunikacijska tehnologija, učitelj, učenec, motivacija
Objavljeno v DKUM: 27.08.2020; Ogledov: 1501; Prenosov: 77
 Celotno besedilo (1,30 MB) |
3. Raba interaktivne promocije v marketingu na primeru neprofitne organizacijeMitja Cvetko, 2018, magistrsko delo Opis: Magistrsko delo zajema vejo marketinga, ki ga imenujemo interaktivna promocija. Najprej predstavimo koncept marketinga, njegovo vlogo ter elemente, ki so pomembni v marketinškem ekosistemu. Nato se osredotočimo na interaktivno promocijo, ki je osrednja tema magistrskega dela. Skozi primere predstavimo in analiziramo vrste interaktivne promocije. Posebej se posvetimo še identiteti in celostni grafični podobi blagovne znamke oz. podjetja. Nadalje izvedemo promocijo za realni projekt, imenovan »Letovanje otrok v Punatu«, ki ga organizira Rdeči križ Slovenije – Območno združenje Maribor. Za izvedbo promocije ustanovimo blagovno znamko, njeno identiteto in celostno grafično podobo. Za analiziranje uspešnosti promocije in rabe interaktivnega plakata izvedemo anketo in intervjuje. Ugotovili smo, da je raba interaktivnega letaka, skupaj s prenovo celostne grafične podobe uspešno in učinkovito vplivala na povečano udeležbo na letovanju.
Ključne besede: marketing, promocija, interaktivna promocija, letak, interaktivni letak
Objavljeno v DKUM: 21.11.2018; Ogledov: 1238; Prenosov: 162
Celotno besedilo (5,16 MB) |
4. Didaktične razsežnosti interaktivne table pri pouku likovne umetnosti v 9. razredu osnovne šole v SlovenijiLarisa Adanič, 2018, magistrsko delo Opis: Večina šol je v sodobnem času opremljena z interaktivnimi tablami in pripadajočo programsko opremo. Težavo predstavlja dejstvo, da učitelji v zadostni meri ne poznajo pripadajoče programske opreme ali pa nimajo časa za pripravo gradiv. Zato je bil poglavitni cilj magistrskega dela ustvariti interaktivne vsebine kot predloge ali ideje za poučevanje pri pouku likovne umetnosti v devetem razredu osnovne šole v Sloveniji in s tem približati in spodbuditi uporabo interaktivne table pri pouku likovne umetnosti.
V sklopu magistrskega dela smo ustvarili zbirko didaktičnih iger za likovno umetnost v devetem razredu. Njihovo učinkovitost in ustreznost smo tudi preizkusili v osnovnih šolah tako s strani učencev kot učiteljev. Rezultati raziskave so pokazali, da so si učenci ob preizkušanju didaktičnih iger učno snov bolj zapomnili zaradi zabavne narave iger. V strukturiranem intervjuju sta likovni pedagoginji potrdili preprostost uporabe didaktičnih iger in izrazili željo po uporabi zbirke didaktičnih iger. Analizirani podatki so potrdili, da učitelji in učenci želijo zbirko uporabljati v učnem procesu. Rezultat nas je spodbudil, da bomo poskušali didaktične igre plasirati v likovno-pedagoško prakso.
Ključne besede: osnovna šola, likovna umetnost, interaktivna tabla, didaktične igre, Smart Notebook
Objavljeno v DKUM: 24.08.2018; Ogledov: 1589; Prenosov: 153
Celotno besedilo (1,21 MB) |
5. Uporabnost in izvedbena študija interaktivnih svetlobnih tabelŽiga Domadenik, 2017, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, kaj sploh je interaktivna svetlobna tabla ter kakšne vrste poznamo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, kako poznana je tehnologija interaktivnih svetlobnih tabel pri nas. Večina tovrstnih tabel v Sloveniji je namenjena informiranju. S pomočjo programske opreme smo izdelali lasten prototip ter s pomočjo ankete preverili njegovo uporabnost. Ugotovili smo, da ljudje sicer v veliki večini poznajo interaktivne svetlobne table, vendar jih ne uporabljajo. Takšno stanje lahko pripisujemo majhnosti mest pri nas in uporabi pametnih mobilnih telefonov. Čeprav se table v tujini uporabljajo predvsem za oglaševanje, v Sloveniji temu ni tako.
Ključne besede: interaktivna svetlobna tabla, interaktivnost, interakcija, oglaševanje, prototip
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 1190; Prenosov: 91
Celotno besedilo (2,44 MB) |
6. Izdelava spletne interaktivne učilniceUroš Čeh, 2017, diplomsko delo Opis: Spletne tehnologije pridobivajo ključno vlogo na področju izobraževalnega sistema. V sklopu izobraževanja na daljavo postajajo vse bolj popularne virtualne učilnice, ki uporabnikom ponujajo interaktivno učno okolje podobno tradicionalnim učilnicam. V diplomskem delu smo najprej preučili sodobne sklade tehnologij in tehnike realnočasovne komunikacije na spletu. S pridobljenim znanjem smo nato izdelali spletno interaktivno učilnico, ki s pomočjo interaktivne table ali video konference omogoča uporabnikom učenje na daljavo. V sklopu testiranja aplikacije smo opravili meritve knjižnice Socket.IO in vmesnika WebRTC in ugotovili, da so izbrane tehnologije zelo primerne za izdelavo spletnih in mobilnih realnočasovnih aplikacij.
Ključne besede: interaktivna učilnica, Socket.IO, WebRTC, MEAN, realnočasovna aplikacija
Objavljeno v DKUM: 30.08.2017; Ogledov: 1734; Prenosov: 127
Celotno besedilo (2,77 MB) |
7. PRIMERJAVA INTERAKTIVNEGA IN TRADICIONALNEGA POUČEVANJA ANGLEŠČINE KOT TUJEGA JEZIKATanja Volf, 2016, diplomsko delo Opis: Namen naloge je ugotoviti trenutno stanje v slovenskih osnovnošolskih angleških jezikovnih učilnicah po tem, ko je integracija interaktivnih tabel (IT) že nekaj let stalnica. Literatura na temo nam ponuja številne analize in povratne informacije učiteljic in učiteljev, a ugotavljamo, da so le-te povečini dvodimenzionalne. Pomanjkljivosti in prednosti IT smo v tej nalogi raje razširili na SWOT analizo. Vrlina (ang. strength) je torej neka njena funkcija, kot je na primer podčrtavanje ali shranjevanje materialov. Priložnost (ang. opportunity) je tisto, kar lahko dosežemo z uporabo IT, kot na primer dvig motivacije. Šibkost IT-e je na primer, da ne dela, če ni elektrike in grožnja (ang. threat) je, da bi jo učitelj uporabljal le za namene predstavitve. Empirični del diplomske naloge ugotavlja resnično stanje česa?, načine uporabe, dostopnost in odnos slovenskih osnovnošolskih učiteljic in učiteljev angleščine kot tujega jezika (ATJ) do IT. Preverili smo še, kako navezani so na tradicionalne table (TT) in v kolikšni meri se jih še vedno uporablja. Ugotovili smo, da ima dobra polovica od 113 anketiranih IT v učilnici, kjer poučujejo, vedno na voljo IT, a vsako uro uporabljajo TT. Ena ali druga jim služi kot dodaten 'ekran' in se TT niso pripravljeni odpovedati. Med tistimi, ki nimajo rednega dostopa do IT, ni večjih razlik, saj nereden dostop manjša motivacijo za uporabo.
Med rednimi uporabniki in uporabnicami se kaže, da jo večinoma uporabljajo za predstavitev in razlago snovi, kar je zanimivo, saj v veliki meri sporočajo, da je vloga učitelja zaradi IT spremenjena v bolj moderatorsko. Slušne, bralne in pisne spretnosti se v slovenskih osnovnih šolah poučuje največ s pomočjo IT. Preverjali smo še morebitne psihološke in demografske dejavnike in ugotovili, da demografski sicer niso dovolj izraziti za zanesljive zaključke, a generacija med 30 in 50 let kaže večjo pogostost uporabe IT. Psihološki razlogi za neuporabo navkljub dostopnosti kažejo na strah pred morebitnimi tehničnimi zapleti in nepoznavanje uporabe programske opreme. V podtonu vprašanj odprtega tipa se čuti še, da se nekateri, nekatere brez dostopa do IT čutijo diskriminirane, česar v predelani literaturi ni zaslediti. Zatorej je za uspešno integracijo potreben reden dostop do IT in ustrezno in redno izobraževanje ATJ učiteljic in učiteljev.
Ključne besede: tradicionalna tabla (TT), interaktivna tabla (IT), računalniško podprto učenje jezika, učenje jezika podprto z interaktivno tablo (UJIT), informacijsko računalniška tehnologija ( IT), angleščina kot tuji jezik ( ATJ)
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 2594; Prenosov: 137
Celotno besedilo (604,14 KB) |
8. Interaktivna simulacijska okolja Algodoo, Step in Physion pri pouku fizikeGregor Nemec, 2016, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo predstavili simulacijska programska orodja Algodoo, Step in Physion. Skupna značilnost vseh treh orodij je, da preslikajo fizikalno tridimenzionalno dogajanje v dvodimenzionalno. Simulacijska programska oprema omogoča, da v simulacijsko okolje (virtualen razsežen prostor), nameščamo preproste objekte, kot so kvadri, krogi, vzmeti... Po zagonu simulacije se vstavljeni objekti začno gibati in so v takšni medsebojni interakciji, kot jo narekuje fizikalni model simulacije. Posamezne programske opreme smo najprej podrobno predstavili ter na istem fizikalnem primeru prikazali izgradnjo simulacije v vseh treh simulacijskih okoljih. Programsko opremo smo umestili v pouk fizike in prikazali različne možnosti uporabe v osnovni in srednji šoli, pri tem pa smo posebej izpostavili uporabo na interaktivni tabli. Predstavili smo naravoslovne kompetence, ki jih razvijajo učenci ob uporabi simulacijske programske opreme. Analizirali smo učna načrta za fiziko v osnovni in srednji šoli ter opisali možnost uporabe simulacij v posameznem vsebinskem sklopu. Izbrane simulacijske programe smo med seboj primerjali na podlagi kriterijev, ki izhajajo iz uporabe pri pouku. Rezultati primerjave simulacijske programske opreme ter možnosti in ideje uporabe simulacij, ki smo jih predstavili, omogočajo učiteljem, da se lažje odločijo, katero simulacijsko okolje bodo pri svojem delu uporabili.
Ključne besede: pouk fizike, problemski pouk, konceptualni pristop, IKT, simulacija, simulacijsko okolje, interaktivna tabla, razvoj kompetenc
Objavljeno v DKUM: 11.11.2016; Ogledov: 1881; Prenosov: 289
Celotno besedilo (5,12 MB) |
9. Interaktivno gradivo za utrjevanje znanja pri matematiki v 7., 8. in 9. razreduMaruša Bergel, 2016, magistrsko delo/naloga Opis: Pri uporabi klasičnih pripomočkov in tradicionalnih metod poučevanja so učenci pogosto pasivni udeleženci pouka. Uporaba modernih metod poučevanja in uporaba sodobne informacijsko komunikacijske tehnologije pozitivno vpliva na aktivnost učencev. Interaktivna tabla, eden najsodobnejših pripomočkov, omogoča učinkovitejši in bolj dinamičen pouk. Raziskave o vplivu interaktivnih tabel so pokazale naslednje prednosti pri poučevanju: fleksibilnost, vsestranskost, multimedijske predstavitve, učinkovitost, interaktivnost, sodelovalno učenje, sodelovanje, delitev idej, dvig motivacije, takojšen dostop do elektronskih virov, prikazovanja video in avdio vsebin na tabli ter hranjenje teh vsebin, dopolnjevanje in ponovno uporabo gradiva. Ob upoštevanju teh prednosti postane interaktivna tabla tehnični pripomoček, ki pomaga učiteljem preoblikovati tradicionalno razredno okolje v okolje, ki izhaja iz učencev. Učiteljem omogoča analiziranje ure, refleksijo lastnega dela, analizo dela posameznega učenca, razreda in primerjalno analizo.
Naloga je sestavljena iz dveh delov, teoretičnega in praktičnega. V teoretičnem delu so predstavljena teoretična izhodišča motivacije in aktivnosti, interaktivna tabla kot tehnični pripomoček ter z raziskavami podkrepljen vpliv le-te na poučevanje in učenje z vidika učencev in učiteljev. V drugem delu je predstavljeno interaktivno gradivo za utrjevanje znanja pri učnih urah matematike v 7., 8. in 9. razredu osnovne šole, ki je bilo izdelano v programu Smart Notebook. Gradivo obsega 22 vsebinskih enot in sovpada z veljavnim učnim načrtom. Namenjeno je učiteljem matematike kot pomoč pri utrjevanju snovi ob uporabi interaktivne table. Uporabniki gradivo lahko uporabijo v prvotni obliki ali pa ga poljubno prilagodijo. Na koncu je povzeto mnenje učiteljev in učencev dveh šol, kjer so gradivo že uporabili.
Ključne besede: Interaktivna tabla, e-gradivo, e-učenje, matematika.
Objavljeno v DKUM: 05.10.2016; Ogledov: 1762; Prenosov: 196
Celotno besedilo (9,21 MB) |
10. UPORABA PAMETNE TABLE PRI POUKU DRUŽBOSLOVJA V OSNOVNI IN SREDNJI ŠOLIKlemen Hrastnik, 2016, diplomsko delo Opis: Vzgoja in izobraževanje v šoli predstavljata množično obliko sekundarne socializacije otrok in mladostnikov. Pomemben dejavnik učnega procesa je učna tehnologija, ki je v določenem obdobju na voljo. Navajanje otrok na uporabo tehnologije in učenje njene uporabe je del te socializacije.
V pričujočem delu je obravnavana informacijsko komunikacijska tehnologija, ki je osredotočena na preučevanje uporabe interaktivne table pri pouku. Osrednji del obravnave je preučevanje uporabe interaktivne table pri pouku družboslovja. V teoretičnem uvodu je tako obravnavan pouk in njegove prvine, med katerimi so tudi didaktična sredstva. Del didaktičnih sredstev je tudi multimedijska tehnologija, h kateri se uvršča interaktivna tabla. V nadaljevanju je predstavljen koncept interaktivne table, njeni tipi in načini delovanja. Sledi poglavje, v katerem sem obravnaval raziskave o uporabi in učinkovitosti interaktivne table.
V drugem, empiričnem delu sem analiziral anketne vprašalnike o opremljenosti šolskih učilnic z interaktivnimi tablami, ki so jih izpolnjevala vodstva šol, ter o uporabi interaktivne table pri pouku družboslovja, ki so jo izpolnjevali učitelji družboslovnih predmetov osnovnih in srednjih šol.
V diplomski nalogi sem ugotovil, da so slovenske šole dobro opremljene z interaktivnimi tablami. Dobri opremljenosti pa ne sledi visok delež uporabe, saj manj kot ena tretjina učiteljev šol, kjer so na voljo interaktivne table, te tudi uporablja. Višji delež uporabe se pokaže v šoli v manjšem kraju kot v mestu ter v osnovnih šolah v primerjavi s srednjo šolo. Učitelji neuporabo najpogosteje utemeljujejo z razlogom, da uporaba interaktivne table ne bi izboljšala pouka ter da je ni v učilnicah, kjer imajo pouk.
Ključne besede: pouk, družboslovje, IKT, interaktivna tabla, uporaba
Objavljeno v DKUM: 26.09.2016; Ogledov: 1994; Prenosov: 120
Celotno besedilo (393,11 KB) |
