| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 60
Na začetekNa prejšnjo stran123456Na naslednjo stranNa konec
1.
Magnetne lastnosti sistemov maghemitnih nanodelcev
Filip Gregor, 2012, diplomsko delo

Opis: V seminarju obravnavamo magnetne lastnosti sistemov maghemitnih nanodelcev. Meritve magnetne susceptibilnost, AC meritve in meritve magnetizacijske krivulje smo opravili na vzorcih z različnimi masnimi deleži maghemitnih nanodelcev, dispergiranih v vosku. Za analizo meritev smo uporabili Néelov model, ki velja za sisteme brez dipolnih interakcij med nanodelci, in Vogel - Fulcherjev model, ki velja za sisteme s šibkimi dipolnimi interakcijami. Iz analize meritev smo določili efektivno anizotropijsko konstanto in saturacijsko magnetizacijo nanodelcev, ter ocenili jakost dipolne interakcije med njimi.
Ključne besede: maghemitni nanodelci, Néelov model, Vogel - Fulcherjev model, dipolne interakcije, meritve magnetne susceptibilnosti, AC magnetne meritve, meritve magnetizacijske krivulje
Objavljeno: 03.02.2021; Ogledov: 216; Prenosov: 11
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

2.
Vpliv ribištva na vedenje in telesne poškodbe velike pliskavke (Tursiops truncatus) v Tržaškem zalivu
Janja Hozner, 2020, magistrsko delo

Opis: Velika pliskavka (Tursiops truncatus) je ena izmed bolj preučevanih vrst kitov na svetu in edina stalno živeča vrsta kitov v severnem delu Jadranskega morja in s tem tudi v slovenskem morju. V Sloveniji se podatke o stanju populacije velike pliskavke zbira od leta 2002. Interakcije in konflikti med delfini in ribiči v Sredozemskem morju so zelo pogost pojav. Te so lahko za delfine kot tudi ribiče pozitivne, negativne ali nevtralne. Raziskava je potekala znotraj Tržaškega zaliva (slovenske teritorialne vode, del hrvaških in italijanskih teritorialnih vod) od leta 2002 do vključno leta 2015. Preučevali smo interakcije med velikimi pliskavkami in različnimi tipi ribiških ladij (s pridneno in pelagično vlečno mrežo). Prav tako smo znotraj naloge opravili analizo količine ulova slovenskega ribištva. Ugotovili smo, da se količina skupnega ulova pelagičnih in pridnenih vlečnih mrež skozi leta zmanjšuje s statistično značilnim trendom. Interakcije delfinov z ribiškimi mrežami kot del njihove prehranjevalne strategije je dobro poznano vedenje. Izmed 455 opažanj smo v 68 (14,9 %) opazili interakcijo delfinov z ribiško ladjo. V 38,2 % so delfini sledili pelagičnim vlečnim mrežam in 62,8 % pridnenim vlečnim mrežam. Kljub temu da količina skupnega ulova z leti pada, se trend opažanj interakcij med delfini in ribiškimi ladjami ne zmanjšuje. Velikost skupin delfinov, ki so sledili vlečnim mrežam, je bila večja kot velikost skupin delfinov brez vključene interakcije. Znotraj opaženih skupin smo opazili tudi prisotnost mladičev. Statistično pomembnih razlik med prisotnostjo mladičev, ko so bile skupine v interakciji ali brez nje, nismo opazili. Da zapleti v ribške mreže predstavljajo hudo grožnjo različnim vrstam kitov, kažejo številne študije. Znotraj naše raziskave smo ugotovili, da ribolovne aktivnosti vplivajo na telesne poškodbe velike pliskavke tudi znotraj Tržaškega zaliva, a večina prisotnih telesnih poškodb znotraj opazovane populacije pripada agresivnim medsebojnim interakcijam.
Ključne besede: velika pliskavka, Tursiops truncatus, delfini, ribištvo, interakcije, telesne poškodbe, vedenje, Tržaški zaliv
Objavljeno: 20.07.2020; Ogledov: 324; Prenosov: 33
.pdf Celotno besedilo (5,96 MB)

3.
Teorija o psihološki reaktanci v neprostovoljnih interakcijah
Anže Mihelič, 2019, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Namen prispevka je opozoriti na psihološko reaktanco, kot eno izmed možnih pasti, ki izzove odpor udeležencev v (pred)kazenskem postopku in preprečuje učinkovito pridobivanje informacij. Ustrezen pristop k preiskovalnemu intervjuju je namreč ključnega pomena za uspešno pridobivanje relevantnih informacij, saj je voljno sodelovanje udeležencev v (pred)kazenskem postopku odločilnega pomena. Metode: Prispevek predstavlja teoretično-kvalitativni pristop k identifikaciji in opredelitvi problema skozi pregled strokovne in znanstvene literature. Ugotovitve: Teorija psihološke reaktance je od utemeljitve doživela precejšen razcvet in prepoznavnost. Skrb vzbujajoča je maloštevilnost (že skoraj odsotnost) raziskav na tako pomembnem področju, kot so (pred)kazenski postopki, kjer se pogosto odloča med svobodo in odvzemom prostosti, ponekod po svetu pa tudi med življenjem in smrtjo. Teorija psihološke reaktance se sicer uporablja v sodobnih zasliševalnih tehnikah, četudi v literaturi to (pre)pogosto ni eksplicitno poudarjeno. Izvirnost/pomembnost prispevka: Četudi teorija psihološke reaktance ni nova, področja, kjer je mogoče zaslediti njeno uporabo, pa nikakor niso maloštevilna (prav nasprotno!), v literaturi ni pogosto uporabljena. Pričujoči prispevek predstavlja opozorilo praktikom na še eno nezavedno čustveno reakcijo osumljencev, ki lahko otežuje ali celo onemogoča učinkovito pridobivanje ključnih informacij v (pred)kazenskem postopku.
Ključne besede: psihološka reaktanca, odpor, zaslišanje, preiskovalni intervju, predkazenski postopek, neprostovoljne interakcije
Objavljeno: 06.04.2020; Ogledov: 393; Prenosov: 22
URL Povezava na celotno besedilo
Gradivo ima več datotek! Več...

4.
Pomen dejavnikov kakovosti življenja v starosti
Maja Brumec, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Kakovost življenja starostnikov postaja vedno pomembnejša determinanta staranja. Za nekatere starostnike je starost pozitivna stopnja razvoja, drugim pa predstavlja negativno fazo življenja. Dejavniki kakovosti življenja v starosti se razlikujejo od starostnika do starostnika. Namen magistrskega dela je bilo predstaviti kakovost življenja starostnikov in dejavnike, ki vplivajo na to v domu za starostnike. Raziskovalna metodologija in metode: Uporabili smo deskriptivno metodo dela. Empirični del je temeljil na kvantitativni metodologiji raziskovanja. Uporabili smo validirani anketni vprašalnik The WHOQOL-OLD. Raziskavo smo izvedli v domu za starostnike v Savinjski regiji, v njej pa je sodelovalo 121 starostnikov. Za analizo rezultatov smo uporabili program SPSS ter statistične teste: T-test za dva neodvisna vzorca in test za eno-faktorsko ANOVO. Rezultati: Skoraj dve tretjini starostnikov (61,2 %) sta s kakovostjo življenja v domu zadovoljni. Pri starostnikih okvare čutov in čutil vplivajo na vsakdanje življenje, vendar večina starostnikov (88,4 %) ob tem meni, da je kljub temu za njihove potrebe dobro poskrbljeno in da imajo dovolj možnosti za aktivno preživljanje prostega časa. V domu se starostniki počutijo varno, spoštovano, ljubljeno, ob tem pa imajo tudi sami možnost ljubiti. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da glede na starost, spol in zmožnost gibanja ne obstaja pomembna statistična razlika v oceni kakovosti življenja starostnikov v domu za starostnike. Starostniki v domu za starostnike ocenjujejo kakovost življenja kot dobro, kljub temu pa je zaznati razliko med kakovostjo življenja starostnika pred nastanitvijo v dom za starostnike in v domu za starostnike. Menimo, da se v domovih za starostnike še vedno najdejo priložnosti za dodatno izboljšanje kakovosti življenja starostnikov.
Ključne besede: starostnik, starost, dom za starostnike, mobilnost, aktivnosti, socialne interakcije, avtonomija starostnika.
Objavljeno: 26.06.2019; Ogledov: 974; Prenosov: 339
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

5.
Interakcije med larvami volkcev in plenilsko vedenje ob povečani prisotnosti plena
Eva Veler, 2018, magistrsko delo

Opis: Larve volkcev so sedentarni plenilci, med katerimi je kar nekaj vrst, ki gradijo pasti v obliki lijakov. V prvem delu naloge smo preučevali interakcije med larvama dveh vrst lijakarjev; Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Vrsti se v naravi pojavljata simpatrično. V prvem poskusu smo kompeticijo med dvema larvama povečali, tako da smo 15 dni hranili le eno larvo v paru, nato smo režim hranjenja spremenili. Larve E. nostras so, ne glede na hranjenost, ob prisotnosti M. formicarius bolj povečale lijake kot v kontrolnem poskusu, kjer so bile v posode nameščene posamezno. Larve M. formicarius so v interakcijah lijake manj povečevale, hkrati pa so se več prestavljale in so bile pogosteje brez lijakov. Pri večji gostoti larv sta se obe larvi pogosteje prestavljali, pogostejši je bil tudi pojav znotrajcehovskega plenilstva. Ne glede na hranjenost obeh larv v paru, so larve E. nostras v interakcijah pogosteje zmagale kot larve M. formicarius. Sklepamo, da lahko različen odziv larv obeh vrst na pomanjkanje hrane pomembno vpliva na kompeticijsko uspešnost posamezne vrste. V zadnjem poskusu smo pare larv 24 ur snemali in analizirali videoposnetke. Opisali smo 14 novih osnovnih vedenjskih vzorcev, ki so vključeni v direktne interakcije med larvami obeh vrst volkcev. Kot sedentarni plenilci so larve volkcev odvisne od aktivnosti plena, zato je pomembno, da vsako priložnost čim bolj učinkovito izkoristijo. V drugem sklopu naloge smo preučevali odziv larv E. nostras na povečano pristnost plena. Opazovali smo hranjene larve 2. in 3. stadija ter stradane larve 3. stadija. Larvam smo v lijak v kratkem časovnem zaporedju spustili dve mravlji. Večjih razlik v odzivu na nov plen med skupinami nismo opazili. Larve so se večinoma na nov plen odzvale le, če so prvega že usmrtile. V kolikor je bil prvi plen še živ, novega niso poskušale uloviti. Nekatere larve prvega plena niso takoj izpustile, ampak so začele lučati pesek v nov plen, medtem ko so v čeljustih prvega še zmeraj držale. Samo stradane larve so zmeraj izkoristile oba plena, hranjene larve pa so prvi plen vrgle iz lijaka ali ga pustile ležati v lijaku, ne da bi ga do konca izsesale.
Ključne besede: volkci, medvrstne interakcije, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, stradanje, prehranjevalno vedenje, povečana prisotnost plena
Objavljeno: 01.10.2018; Ogledov: 754; Prenosov: 137
.pdf Celotno besedilo (1,08 MB)

6.
OBVLADOVANJE INTERAKCIJ MED UPORABNIKOM IN PROIZVAJALCEM NAPRAV ZA MEDICINSKE IN KOZMETIČNE NAMENE
Blanka Hercog, 2016, doktorsko delo/naloga

Opis: Varnost naprav je pomembna tako za proizvajalca, kot tudi za uporabnika naprave. Obvladovanje interakcij med uporabnikom in proizvajalcem je ključno za pridobivanje kakovostnega znanja. Nenehen pritok znanja v proizvodno organizacijo za izdelavo in nadgradnjo uporabnih, učinkovitih in varnih naprav pripomore k višji uspešnosti naprav na trgu. S tem proizvajalec pridobiva tržni delež, uporabnik pa varnejše in učinkovitejše naprave, s katerimi lahko boljše opravi svoje delo. Namen raziskave je raziskati vpliv različnih interakcij med uporabnikom in proizvajalcem na varnost naprav. Najprej je predstavljeno teoretično ozadje, nato sledijo teoretične osnove in raziskovalne vrzeli, kjer smo največji poudarek pri pregledu literature namenili interakcijam med uporabnikom in proizvajalcem. Raziskovalni okvir smo razvili na osnovi pregledane literature in ugotovljenih vrzeli ter postavili teoretični raziskovalni model. V njem smo predstavili tri konstrukte Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem, Varnost naprav in Informiranje uporabnika. Vsakega od konstruktov smo razdelili na več dimenzij, saj smo predvidevali, da je vpliv posameznih dimenzij različen. V nadaljevanju smo postavili raziskovalna vprašanja in hipoteze. Predstavili smo raziskovalne metode in postopek zbiranja podatkov za empirično raziskavo. Za izvedbo raziskave smo uporabili anketni vprašalnik, kjer so sodelovali uporabniki naprav za medicinske in kozmetične namene. V obdelavo podatkov je bilo vključenih 186 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov (169 iz Slovenije in 17 iz tujine). Z linearno regresijo smo ugotovili statistično značilno in pozitivno povezanost med dimenzijami konstrukta Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem in dimenzijami konstrukta Varnost naprav. Poleg tega smo z izračunom moderacije dobili dva moderatorja - dimenziji konstrukta »Informiranje uporabnika«, ki vplivata na povezavo med neodvisno in odvisno spremenljivko. Ugotovili smo, da je »Dodatno usposabljanje« pomembno za višjo varnost naprav, prav tako »Branje navodil za vzdrževanje naprav in varnostnih opozoril«. Slednji poleg tega, da v povezavi nastopa kot moderator, nastopi še kot mediator za štiri povezave med neodvisno in odvisno spremenljivko. Poleg metode linearne regresije smo za potrditev modela uporabili še metodo PLS-PM (Partial Least Squares Path Modeling). Z njo smo preverili ustreznost vključenosti posameznih faktorjev oziroma dimenzij v latentno spremenljivko (konstrukt). Z metodo PLS-PM smo potrdili, da so v konstrukt »Interakcija med uporabnikom in proizvajalcem« vključene dimenzije: sodelovanje med uporabnikom in razvojnim oddelkom, sodelovanje na področju uporabnosti naprav, sodelovanje med uporabnikom in servisnim oddelkom in sodelovanje na področju zadovoljstva uporabnikov. V konstrukt »Varnost naprav« pa so vključene dimenzije: izmenjava informacij glede delovanja naprav, izmenjava mnenj in rezultatov terapij, obveščanje o tveganjih in obveščanje o stranskih učinkih. Slednja dimenzija je bila dodana v končen model na podlagi izračuna po metodi PLS-PM. V model, narejen z metodo linearne regresije, omenjena dimenzija na podlagi izračunov ni bila vključena. Če primerjamo model zgrajen s pomočjo metode linearne regresije in metode PLS-PM, vidimo, da smo s slednjo pridobili dodaten vpogled v predhodne rezultate, saj smo v izračune zajeli vse faktorje, ki opredeljujejo posamezne dimenzije. Končen model, ki je bil zgrajen z metodo linearne regresije in model, ki je bil narejen z metodo PLS-PM se v določenih dimenzijah razlikujeta: v dimenziji »Sodelovanje na področju dodatnih izobraževanj« pri neodvisni spremenljivki in pri odvisni spremenljivki v dveh dimenzijah »Upoštevanje navodil za vzdrževanje naprav in varnostnih opozoril« in »Prepoznavanje okvar na napravi« ter dodali eno – »Obveščanje o stranskih učinkih«. V nadaljevanju smo s t-testi iskali razlike med uporabniki z izobrazbo kozmetične smeri in izobrazbo zdravstvene smeri, a večjih in v
Ključne besede: Interakcije med uporabnikom in proizvajalcem, varnost naprav, medicinske naprave, kozmetične naprave, management kakovosti
Objavljeno: 10.11.2017; Ogledov: 1048; Prenosov: 86
.pdf Celotno besedilo (5,17 MB)

7.
Računalniške simulacije interakcije sub- in superkritičnih fluidov z resveratrolom
Sašo Bjelić, 2017, diplomsko delo

Opis: Ekstrakcijski postopki so že od nekdaj prisotni v živilski industriji, saj postopek ekstrakcije omogoča relativno hitro in lahko izolacijo komponent, ki imajo pozitiven vpliv in učinke na naš organizem. Danes dobivajo vedno večjo težo prehranska dopolnila, ki koristijo našemu zdravju in zavirajo razvoj bolezni. Zato smo si izbrali zanimivo in atraktivno naravno spojino resveratrol. S pomočjo Soxhletove ekstrakcije in ekstrakcije s hladnim topilom, ki smo ju izvajali z različnimi organskimi topili in superkritičnimi fluidi, smo pridobili ekstrakte iz različnih materialov, ki vsebujejo resveratrol. Pri tem smo tudi spremljali in ugotavljali, kako izbira topila vplivata na kvaliteto ekstrakta in na izkoristek. Izvedli smo še ekstrakcijo s superkritičnim CO2, kjer smo kot kotopilo uporabili etanol. Na koncu je sledila analiza pridobljenih vzorcev s spektrofotometrijo, kjer smo določali vsebnost totalnih fenolov, proanticianidinov in antioksidativno aktivnost, ki smo jo izražali kot odstotek inhibicije.
Ključne besede: izolacija, aktivne učinkovine, antioksidanti, superkritični fluidi, medmolekulske interakcije, analiza.
Objavljeno: 14.09.2017; Ogledov: 540; Prenosov: 114
.pdf Celotno besedilo (5,48 MB)

8.
Kakovost socialnih interakcij na delovnem mestu in njihov vpliv na zavzetost za delo
Anja Cedilnik, 2016, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu bomo proučili kakovost socialnih interakcij na delovnem mestu in njihov vpliv na zavzetost za delo. Zavzetost zaposlenih je stopnja, na kateri zaposleni uporabljajo svoja kognitivna, čustvena in fizična sredstva pri izvajanju dejavnosti, povezanih z delom. Zavzetost za delo se opisuje tudi kot merilo čustvene in razumske navezanosti in pripadnosti posameznika organizaciji in njenemu uspehu. Opredeljuje se več kot samo zadovoljstvo in pripadnost posameznika organizaciji, le-ta je namreč skupek osebnega zadovoljstva, motivacije, pripadnosti, ponosa in pripravljenosti narediti nekaj več v delovni organizaciji. Ker pa na osebno zadovoljstvo vplivajo socialne interakcije, v veliki meri tudi tiste, ki jih doživljamo na delovnem mestu, verjamemo, da le-te vplivajo na zavzetost za delo.
Ključne besede: delo, delovno mesto, socialne interakcije, zadovoljstvo pri delu, zavzetost, magistrska dela
Objavljeno: 04.01.2017; Ogledov: 1333; Prenosov: 189
.pdf Celotno besedilo (1,50 MB)

9.
Interakcije v mešanicah polimerov na osnovi poliesteruretanov
Manica Ulčnik-Krump, Breda Žerjal, Tatjana Malavašič, 1995, izvirni znanstveni članek

Opis: Iz sintetiziranega termoplastičnega poliuretana (TPU) in kloriranega termoplastičnega poliuretana (CTPU) smo s stiren/akrilonitriloma (SAN34,SAN24)z različnima deležema akrilonitrila pripravili mešanice z dodatkom 25% SAN. Vzorci so bili pripravljeni v raztopini dimetilformamida (DMF). Z diferenčno dinamično kalorimetrijo (DSC) smo proučevali interakcije med polimeroma ter vpliv vsebnosti akrilonitrila v SAN in strukture poliuretana v mešanicah TPU/SAN in CTPU/SAN.
Ključne besede: polimeri, termoplastični poliuretan, klorirani termoplastični poliuretan, mešanice, diferenčna dinamična kalorimetrija, interakcije, termične lastnosti
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 961; Prenosov: 36
URL Povezava na celotno besedilo

10.
Scoping Agriculture, Wetland Interactions
2008

Opis: Agriculture is identified as the main cause of wetland degradation and loss. Using a drivers, pressures, state changes, impacts and responses (DPSIR) framework to analyze 90 cases drawn from all parts of the world and all wetland types, this report assesses the character of agriculture - wetlands interactions (AWIs) and their impacts in socio-economic and ecosystem services terms. The report is a technical framework that is used to scope out the relevance and nature of AWIs, identify responses, identify opportunities and set out guidelines. The accompanying CD-ROM contains the DPSIR database and tutors.--Publisher's description.
Ključne besede: kmetijstvo, ekologija, voda, obvodno kmetijstvo, interakcije, regulacije
Objavljeno: 10.07.2015; Ogledov: 407; Prenosov: 24
URL Povezava na celotno besedilo

Iskanje izvedeno v 0.18 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici