| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 37
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Interakcija z otroki priseljenci v vrtcu : diplomsko delo
Tjaša Štante, 2022, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na komunikacijo z otroki priseljenci, ki jih je v slovenskih vrtcih vedno več. V teoretičnem delu smo predstavili nekatere smernice vključevanja otrok priseljencev v vrtce, načine komuniciranja vzgojiteljev z otroki priseljencev, pristope učenja jezika okolja in dvojezičnost otrok. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave, v katero so bili vključeni vzgojitelji in pomočniki. Podatki so bili zbrani s pomočjo anketnega vprašalnika in obdelani s programom SPSS. V raziskavi nas je zanimalo, iz katerih držav se priseljujejo otroki priseljenci in njihove družine, izkušnje strokovnih delavcev v vrtcu glede govorne interakcije z otroki priseljenci, izkušnje in stališča strokovnih delavcev v vrtcu glede učenja jezika okolja za otroka priseljenca, kompetentnost strokovnih delavcev v vrtcu pri govorni komunikaciji z otrokom priseljencev in stališča strokovnih delavcev glede dvojezičnosti otrok. Rezultati so pokazali, da največji delež otrok priseljencev prihaja iz Bosne in Hercegovine. Vzgojitelji z otroki komunicirajo z uporabo različnih pristopov, najpogosteje z neverbalno komunikacijo. Po mnenju strokovnih delavcev se otroci najbolje naučijo jezik okolja preko vsakdanjih situacij v vrtcu. Vzgojiteljevo nerazumevanje prvega, maternega jezika otroka priseljenca otežuje delo vzgojitelja pri vzgoji in izobraževanju otroka. Vzgojitelji in pomočniki imajo pozitivna stališča do rabe dvojezičnosti otrok na predšolski stopnji.
Ključne besede: otrok priseljenec, interakcija, jezik okolja, učenje jezika, dvojezičnost
Objavljeno v DKUM: 02.06.2022; Ogledov: 49; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (2,00 MB)

2.
Nevtronske interakcije pri fisiji
Aljoša Polšak, 2012, diplomsko delo

Opis: V seminarju predstavimo nevtronske interakcije pri fisiji. Opišemo, kaj se dogaja pri fisiji, in pokažemo, kakšna vlogo imajo pri tem nevtroni. Vpeljemo sipalni presek, s katerim določimo verjetnost posameznih interakcij. Predstavimo nastanek vmesnega jedra in reakcije, ki sledijo nastanku vmesnega jedra.
Ključne besede: fisija, jedro, nevtron, interakcija, sipalni presek, absorpcija, sipanje
Objavljeno v DKUM: 03.02.2021; Ogledov: 424; Prenosov: 20
.pdf Celotno besedilo (2,01 MB)

3.
Vpliv biotskih in abiotskih dejavnikov na izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev (Neuroptera, Myrmeleontidae)
Tadeja Bantan, 2020, magistrsko delo

Opis: Preučevali smo izbiro habitata pri ličinkah dveh vrst volkcev lijakarjev, Euroleon nostras in Myrmeleon formicarius. Izbira primernega mesta za gradnjo lijaka je zelo pomembna in odvisna od različnih dejavnikov. Raziskali smo preferenco do habitata na osnovi različnih abiotskih in biotskih dejavnikov, kot so zrnavost substrata, vlaga, vpliv osvetljenosti ter prisotnosti drugega osebka. Ličinke so izbirale med štirimi različnimi granulacijami peska. Za najustreznejšo sta obe vrsti izbrali granulacijo peska z zrnavostjo od 230-540 µm. Nadalje smo ugotavljali, katera granulacija je druga in tretja najbolj ustrezna izbira, v kolikor je ustreznejša navlažena. Ličinke obeh vrst so kazale podobno preferenco do granulacij peska, od G2 (230-540), nato G1 (110-230 µm) ali G3 (540-1000 µm). Ličinkam ne ustreza granulacija G4 (1000-1540 µm). Ugotovili smo, da oba dejavnika, vlažnost substrata in granulacija, vplivata na izbiro substrata pri ličinkah. Nadalje smo preverili, kako na ličinke vplivata sprememba osvetljenosti in prisotnost drugega osebka. Večina ličink E. nostras je zgradila lijak v osenčenem delu posode, ob prisotnosti drugega osebka, tudi v primerih, ko sta v posodi bila dva osebka iste ali različnih vrst. Predvidevamo, da so za vrsto pomembnejši abiotski dejavniki v habitatu, manj pa interakcije. V nasprotju so ličinke M. formicarius kazale preferenco do osvetljenega dela ter večje oddaljenosti od drugega osebka, zato so ličinke v parih gradile lijake tudi na osenčenem delu posode. Predvidevamo, da interakcije in posledično kompeticija med osebki močneje prizadeneta ličinke vrste M. formicarius.
Ključne besede: volkci, Euroleon nostras, Myrmeleon formicarius, vlaga, granulacija peska, osvetljenost, interakcija, izbira habitata
Objavljeno v DKUM: 29.10.2020; Ogledov: 442; Prenosov: 44
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

4.
Osebna zavzetost za kakovost in varnost dela medicinskih sester
Sanja Zorić, 2019, magistrsko delo

Opis: Izhodišča: Poklic medicinske sestre že nekaj let doživlja hudo kadrovsko pomanjkanje, kar posledično vpliva na kakovost zdravstvene nege in zadovoljstvo zaposlenih v zdravstveni negi. Osebna zavzetost vpliva na delo zaposlenih v zdravstveni negi tako z vidika oskrbe pacienta, izida zdravljenja kakor tudi z vidika zadovoljstva pacienta. Največje bogastvo v organizaciji so ljudje in njihove zmožnosti. Vlaganje v ljudi povečuje vrednost same organizacije in njenih zaposlenih. Namen: Opredeliti pojem zavzetosti in raziskati stopnjo zavzetosti zaposlenih v zdravstveni negi v njihovem delovnem okolju. Raziskovalna metodologija in metode: Zaključno delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu smo uporabili primerjalno metodo analize literature, pri čemer smo povzeli različna teoretična stališča, spoznanja in rezultate avtorjev. V empiričnem delu je bila uporabljena kvantitativna metodologija. Izdelali smo merski inštrument, ki je bil v našem primeru strukturiran anketni vprašalnik, sestavljen iz več vsebinskih sklopov. Anketa je bila izvedena v eni izmed slovenskih bolnišnic, v kateri je sodelovalo 205 zaposlenih v zdravstveni negi. Vsebinski deli zaključnega dela so bili testirani z vidika notranje konsistentnosti posameznega vsebinskega sklopa (Cronbach alfa). V analizi smo uporabili korelacijsko analizo, za primerjavo posameznih skupin med sabo pa smo uporabili analizo variance – ANOVA. Rezultati: Zavzetost za delo in pripravljenost za kakovost dela medicinskih sester sta povezani. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo s kakovostjo dela medicinskih sester. Večja kot je samoučinkovitost, višja je zavzetost za delo, to pa vpliva tudi na večjo odprtost do sprememb. Bolj zavzete medicinske sestre so tudi bolj naklonjene dejavnikom, ki jih povezujemo z varnostjo dela medicinskih sester. Ugotovili smo, da so odnosi na delovnem mestu statistično značilno in pozitivno povezani tako z zavzetostjo, pripravljenostjo za uvajanje sprememb kot za uporabo orodij za zagotavljanje kakovosti in varnosti pacientov. Diskusija in zaključek: Zavzetost je rezultat interakcije na delovnem mestu. Tisti zaposleni, ki se na delovnem mestu bolje počutijo, bodo tudi bolj orientirani v prihodnost, bolj bodo odprti za novosti, predvsem pa bodo pogosteje uporabljali različna orodja in pristope za krepitev kakovosti dela zaposlenih v zdravstveni negi, ter bolj zavzeto skrbeli za varnost pacientov.
Ključne besede: Samoučinkovitost, zadovoljstvo, ravnanje z ljudmi, interakcija na delovnem mestu, občutek vrednosti.
Objavljeno v DKUM: 13.01.2020; Ogledov: 617; Prenosov: 194
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

5.
Vpliv plevelov na rast, razvoj in kakovost hmelja
Andrej Simončič, znanstvena monografija

Opis: V petletni raziskavi na Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije v Žalcu je bil preučevan vpliv zastopanosti različnih plevelnih vrst na rast hmelja ter količino in kakovost pridelka. V poljskih poskusih je bila opravljena raziskava vpliva vrste in števila plevelov ter časa trajanja zapleveljenosti na količino in kakovost pridelka ter razvoj hmelja. Iz rezultatov je razvidno, da enoletni pleveli v prvih dveh letih izvajanja poskusov ne glede na število in čas trajanja zapleveljenosti niso statistično značilno vplivali na količino in kakovost pridelka, medtem ko se je pozneje, z leti, negativen vpliv pri beli metliki in srhkodlakavem ščiru večal. Pri zapleveljenosti z večletnimi pleveli, kot so navadni gabez, topolistna kislica in njivski slak, so bili slabša rast ter manjši in manj kakovosten pridelek hmelja ugotovljeni že od drugega leta raziskave dalje. Pri triletnem preučevanju vpliva različnih načinov namakanja na razvoj plevela ter hmelja in posledično vpliva na pridelek hmelja je bilo ugotovljeno, da lahko različni načini namakanja vplivajo na razvoj plevela. Vendar pa kljub razlikam v masi plevela vpliv različnih sistemov namakanja na pridelek hmelja ni bil statistično značilen.
Ključne besede: hmelj, pleveli, interakcija plevel-hmelj, zatiranje plevelov, namakanje hmelja in pleveli, pridelek hmelja, kakovost hmelja
Objavljeno v DKUM: 13.12.2019; Ogledov: 433; Prenosov: 77
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

6.
Vpliv šob na učinkovitost zatiranja plevelov v pšenici (Triticum aestivum L.)
Tilen Gutman, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Med vasema Logarovci in Grabe pri Ljutomeru je bil izveden poskus z namenom preučitve vpliva aplikacijske tehnike in velikosti kapljic škropilne brozge na stopnjo učinkovitosti delovanja herbicidov, s posebnim poudarkom na vrsto navadni srakoperec (Apera spica-venti L.). Poskus je bil zasnovan kot faktorski poskus z več dejavniki. Preučevali smo tri dejavnike: vrsto šobe (Lechler LU, Lechler IDK, Teejet TTJ), pretočni razred (02, 04) in termin aplikacije (T1, T2). Herbicide smo nanesli s standardno nošeno traktorsko škropilnico. Stopnja učinkovitosti delovanja herbicidov se je analizirala z vizualno metodo ocenjevanja po treh in šestih tednih po aplikaciji herbicidov. Na koncu smo z mini kombajnom opravili žetev za določitev višine pridelka. Rezultati pri plevelih in navadnem srakopercu (Apera spica-venti L.) kažejo na izrazite interakcije med šobami in terminoma aplikacije. Rezultati interakcij med terminoma aplikacije in pretočnim razredom niso bili statistično značilni. Rezultati po spravilu pridelka so pokazali, da ima aplikacijska tehnika poleg značilnega vpliva na učinkovitost herbicidov posledično tudi značilen učinek na pridelek. Povprečno gledano so antidriftne šobe v primerjavi s standardnimi šobami dale enake ali celo boljše rezultate.
Ključne besede: šobe / velikost kapljic / pleveli / učinkovitost / interakcija / pšenica
Objavljeno v DKUM: 09.07.2018; Ogledov: 779; Prenosov: 56
.pdf Celotno besedilo (1,26 MB)

7.
Analiza uporabnosti spletnih vsebin na interaktivnih zaslonih
Denis Martinec, 2018, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu smo preučevali uporabnost interaktivnih zaslonov v primerjavi z osebnim računalnikom in mobilnim telefonom. Cilj magistrskega dela je bil ugotoviti, ali lahko pričakujemo, da bo zaradi interaktivnih zaslonov nastala potreba po preoblikovanju odzivnih spletnih strani ter ali obstajajo razlike med odzivnimi in klasičnimi spletnimi stranmi pri uporabi naprav z različno velikimi zasloni ter tipi interakcije. Kot primarno metodo raziskovanja smo izbrali eksperiment, v katerem smo primerjali omenjene naprave na različnih tipih spletnih strani (odzivne spletne strani in klasične spletne strani). S pomočjo analize obstoječih raziskav smo pridobili podatke o obstoječem delu in stanju smernic za spletne strani pri uporabi večjih zaslonov. Pri analizi rezultatov eksperimenta smo uporabljali različne statistične metode. Rezultati analize so pokazali, da velikost zaslona in tip interakcije vplivata na uporabnost spletnih strani. Prav tako smo ugotovili, da so interaktivni zasloni po uporabnosti bližje osebnim računalnikom kot mobilnim telefonom.
Ključne besede: interaktivni zasloni, uporabnost, tipi spletnih strani, interakcija
Objavljeno v DKUM: 30.03.2018; Ogledov: 693; Prenosov: 85
.pdf Celotno besedilo (2,02 MB)

8.
Spodbujanje govora z igro vlog
Sandra Mergole, 2017, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom Spodbujanje govora z igro vlog v teoretičnem delu vsebuje razvoj govora predšolskega otroka, pomen simbolne igre in pa igro vlog. Ti podatki so bili pridobljeni s pomočjo izbranih virov in literature. Namen empiričnega dela je bil, da smo s pomočjo opazovanja igre vlog - zdravnika, raziskali in ocenili napredek v razvoju govora ter opazovali in ocenjevali otrokovo verbalno in neverbalno komunikacijo, koliko časa vzdrži v igri, kakšna je njegova socialna interakcija, ali je zmožen razumevati druge, kako si razvija motorične spretnosti, kakšen je njegov čustveni vidik ter ali ponavlja od drugih otrok. Ugotovili smo, da igra vlog spodbuja govor predšolskih otrok. Ta napredek je bil viden iz preverjanja v preverjanje. Okrepila se je njihova neverbalna komunikacija, postali so pozornejši na potrebe drugih otrok, spopadli so se tudi z medsebojnimi konflikti in jih poskušali uspešno rešiti, prav tako pa se je povečala tudi uporaba vljudnostnih besed (prosim, hvala).
Ključne besede: razvoj govora, simbolna igra, igra vlog, neverbalna komunikacija, socialna interakcija
Objavljeno v DKUM: 08.11.2017; Ogledov: 1129; Prenosov: 179
.pdf Celotno besedilo (718,41 KB)

9.
Uporabnost in izvedbena študija interaktivnih svetlobnih tabel
Žiga Domadenik, 2017, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo ugotavljali, kaj sploh je interaktivna svetlobna tabla ter kakšne vrste poznamo. S pomočjo anketnega vprašalnika smo ugotavljali, kako poznana je tehnologija interaktivnih svetlobnih tabel pri nas. Večina tovrstnih tabel v Sloveniji je namenjena informiranju. S pomočjo programske opreme smo izdelali lasten prototip ter s pomočjo ankete preverili njegovo uporabnost. Ugotovili smo, da ljudje sicer v veliki večini poznajo interaktivne svetlobne table, vendar jih ne uporabljajo. Takšno stanje lahko pripisujemo majhnosti mest pri nas in uporabi pametnih mobilnih telefonov. Čeprav se table v tujini uporabljajo predvsem za oglaševanje, v Sloveniji temu ni tako.
Ključne besede: interaktivna svetlobna tabla, interaktivnost, interakcija, oglaševanje, prototip
Objavljeno v DKUM: 06.10.2017; Ogledov: 608; Prenosov: 70
.pdf Celotno besedilo (2,44 MB)

10.
Arhitekturna interakcija narave - glamping ob jezeru
Erna Ternovšek Kolar, 2017, magistrsko delo

Opis: Ljudje bivamo med tlemi in nebom, vmes je prostor življenja. Oblikovanje kvalitetnega bivalnega okolja je odvisno od posameznika, saj vsak dojema pojem kvalitete, udobja povsem drugače. Ni vsak prostor kvaliteten in tako ni vsak kvaliteten prostor tudi bivanjski. Današnji čas je intenzivno obarvan z večplastnimi informacijami, ki človeka obdajajo ves čas (novice, reklame, hiter tempo življenja, digitalnost, ki omogoča biti na več mestih hkrati …). Glamping pa ponuja izvzetje distrakcij. Ponuja postavitev človeka v primarno funkcijo, biti z in v naravi. Tišina izostri čutnost kože in izčisti zvok vetra. Tema oplemeniti oko, da vidi mesečino. Primarnost nas obogati z bogatostjo čutenja, ki nam je v vsakdanjem vrvežu odvzeta. Potopimo se v svoj notranji svet in odkrijemo globino. Arhitektura okviri pogled, ponudi varnost ter zavetje, da v udobju človek zopet najde svoj eksistencialni smisel. Magistrsko delo obravnava infrastrukturno problematiko turističnega potenciala – Šmartinskega jezera na območju Celja. V teoretičnem delu smo analizirali kontekst prostora, upoštevali naravne danosti in izhodišča, se seznanili s pomenom počitniških naselij in kampov ter njihovega razvoja vse do glampinga. V nadaljevanju smo predstavili odnos med naravo in arhitekturo, prikazali primere pozitivne prakse in obeležili trajnostni vidik v načrtovanju turizma. Rezultat analitičnega dela je funkcionalna idejna zasnova sodobnega počitniškega naselja v naravi, poimenovanega glamping. Zasnovali smo povezavo med arhitekturo ter naravo oz. interjerjem in eksterierjem, ki se interpretira v naravi. Na rtu tega območja smo predvideli razgledni stolp, ki ponuja razgled na jezero in okolico. Območje v gozdu smo izkoristili za zasnovo hišic na drevesih, oblikovanje trim steze in informacijskega centra z restavracijo. Samo jezero smo izkoristili za zasnovo hišk na vodi. Skušali smo upoštevati danost lokacije in elemente povezati v celoto, da so v kontekstu s prostorom in se vanje implementira značilnost območja.
Ključne besede: Arhitekturna interakcija, narava, Šmartinsko jezero, kamp, glamping
Objavljeno v DKUM: 31.08.2017; Ogledov: 1345; Prenosov: 365
.pdf Celotno besedilo (70,04 MB)

Iskanje izvedeno v 0.17 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici