SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 32
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
3.
Pogostost doživljanja učnih emocij pri osnovnošolcih v povezavi s kognitivno samopodobo
Jadranka Školnik, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi je bil namen ugotoviti, katera čustva doživljajo osnovnošolci v zvezi s šolo (t. i. učne emocije), pogostost doživljanja posameznih učnih emocij in počutje osnovnošolcev v šoli. Pri tem me je zanimala vloga spola, starosti in splošnega učnega uspeha. Ugotavljala sem tudi, kakšna je kognitivna samopodoba pri osnovnošolcih na splošnem, verbalnem in logično-matematičnem področju glede na spol, starost in splošni učni uspeh. Prav tako je bil namen ugotoviti, ali obstaja povezanost med čustvovanjem osnovnošolcev in posameznimi področji kognitivne samopodobe. Uporabljena je bila deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda empiričnega pedagoškega raziskovanja. Anketni vprašalnik je izpolnilo 110 učencev šestih in devetih razredov osnovnih šol v Mariboru. Za obdelavo podatkov je bil uporabljen - preizkus, t-test in Pearsonov koeficient korelacije. Rezultati so pokazali, da osnovnošolci pogosteje doživljajo pozitivne kot negativne emocije ter da obstajajo razlike v pogostosti doživljanja učnih emocij glede na spol, starost in splošni učni uspeh. Pri oceni, kako se počutijo osnovnošolci v šoli, se razlike niso pokazale. Pri kognitivni samopodobi obstajajo statistično značilne razlike med osnovnošolci na splošnem in logično-matematičnem področju glede na starost in splošni učni uspeh, ne pa glede na spol. Na verbalnem področju kognitivne samopodobe obstajajo razlike samo v splošnem učnem uspehu. Izkazalo se je tudi, da so vsa tri področja kognitivne samopodobe statistično pomembno povezana s čustvovanjem učencev.
Ključne besede: čustva, kognitivno-emocionalna interakcija, učne emocije, šola, kognitivna samopodoba (splošno, verbalno in logično-matematično področje)
Objavljeno: 29.05.2009; Ogledov: 2559; Prenosov: 246
.pdf Celotno besedilo (618,57 KB)

4.
GLASBENA TERAPIJA KOT DEJAVNIK PSIHOFIZIČNEGA RAVNOVESJA
Miha Šrimpf, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi so predstavljeni vidiki delovanja glasbene terapije kot dejavnika psihofizičnega telesa. Navedeni so različni elementi glasbenih terapij, ki so skupni vsem oblikam zdravljenja z glasbo in zvokom. Predstavljen je močno spreminjajoč se odnos in razumevanje do moči zvoka in glasbe skozi zgodovinska obdobja, pa tudi preporod glasbenih terapij današnjega časa. Poudarjena je pomembnost zvoka in posledičnih vibracij, tako na fizični kot intuicijski ravni. Te zvočne vibracije lahko tvorijo simpatetično ali vsiljeno resonanco z vibracijami drugega bitja ali predmeta v univerzumu. V nadaljevanju je naloga namenjena odkrivanju zdravilnih elementov glasbe, skrivnosti trojnega načela pesmi, definiranju in spoznavanju posameznikovih energijskih centrov, čaker ter interakcije le-teh z vplivi glasbenih oziroma zvočnih vibracij. Glede na omenjen proces med zvočnimi vibracijami in energijskimi centri, so predstavljene podrobnejše korelacije med le-temi ter njim pripadajočimi tonskimi višinami, samoglasniškimi zvočnimi oblikami, pripadajočimi inštrumenti, glede na barvno zvočnost. Poudarek je tudi na povezovanju energijskih centrov in predelov ali organov v telesu, kar je zelo pomemben element zdravljenja z zvokom in glasbo, pa tudi pomemben dejavnik za vzpostavitev psihofizičnega ravnovesja v človeku. V nadaljevanju so prikazani še ostali dejavniki, ki jih je mogoče, seveda z vidika glasbene terapije, povezati z močjo zvoka – astrologija in kristali. Predstavljene so možnosti skupinskega zdravljenja z glasbo in nekatere bolj znane glasbene terapije modernega časa. V zadnjem, empiričnem delu naloge, pa so predstavljeni elementi, postopki ter analize eksperimentalnega dela, katerega namen bil ugotoviti, kako se ljudje odzivajo na določeno glasbo glede na njihovo starost, spol, splošno, glasbeno izobrazbo in dojemanje glasbe v vsakdanjem življenju. Pri tem pa gre tudi za iskanje morebitnih vzporednic med omenjenimi osebnostnimi lastnostmi ter pomirjajočo glasbo posameznika.
Ključne besede: glasbena terapija, zdravljenje z glasbo, moč zvoka, intuicijske zvočne vibracije, resonanca, interakcija energijskih centrov – čaker in glasbe, povezanost moči zvoka.
Objavljeno: 08.06.2009; Ogledov: 3967; Prenosov: 781
.pdf Celotno besedilo (2,73 MB)

5.
POMEN DVOSMERNE KOMUNIKACIJE ZA UPRAVLJANJE MARKETINŠKIH ODNOSOV: ŠTUDIJA PRIMERA MIKRO+POLO d.o.o.
Breda Majcen, 2009, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu bomo preko študije primera raziskovali v Sloveniji skorajda še neraziskano področje, in sicer kakšen je dejansko pomen procesa dvosmerne komunikacije kot osnovnega izhodišča, na kateri bazira formiranje in upravljanje marketinških odnosov na medorganizacijskem trgu, ki se nadalje integrirajo v orodja tržne komunikacije preko številnih kanalov ter kakšni so pomen, vloga in funkcija orodij (dvosmernega) tržnega komuniciranja med podjetji Mikro+Polo in njihovimi odjemalci. Izpostavili bomo orodja v procesu marketinškega komuniciranja, kakšen je proces širjenja informacij o izdelku preko komunikacijskega procesa med podjetji ter kje dejansko ima odjemalec možnost vstopa v komunikacijski kanal. Namen študije temelji na dejstvu, da podjetja takšen dvosmeren proces komunikacije precej zapostavljajo, saj ima komuniciranje dandanes celo konotacijo manipuliranja.
Ključne besede: marketinški odnosi, dvosmerna komunikacija, medorganizacijski trg, informacije odjemalcev, marketinška komunikacija, interakcija
Objavljeno: 26.10.2009; Ogledov: 7114; Prenosov: 165
.pdf Celotno besedilo (3,78 MB)

6.
Učni pogovor v tretjem in četrtem razredu osnovne šole
Iztok Lačen, 2011, magistrsko delo

Opis: Učitelji pri izvajanju pouka uporabljajo različne učne metode. Pogovor je dialoška metoda, ki se lahko pojavlja kot samostojna metoda ali sočasno z drugimi učnimi metodami. Predvsem pa je pomembno, da je pogovor metoda, pri kateri ja za doseganje zastavljenega cilja pomembna njena uporaba. Pri tem mora biti pozornost usmerjena predvsem v vodenje pogovora, zastavljanje vprašanj in spremljanje učenčevih odgovorov. Le z dobro pripravljenim učnim pogovorom lahko dosežemo zastavljene cilje. V teoretičnem delu magistrskega dela smo podrobno predstavili značilnosti in vrste metode pogovora, vprašanja, ki se pri uporabi metode pojavljajo, in predstavili smo učni pogovor z vidika konstruktivizma. V empiričnem delu pa predstavljamo izsledke empirične raziskave, ki je temeljila na snemanju in opazovanju pouka. Zanimal nas je čas trajanja pogovora in število pogovorov v učni uri. Z vidika miselnih procesov smo analizirali vprašanja, ki so jih zastavljali učitelji in učenci, in odgovore tako učencev kot učiteljev. V metodi pogovora smo opazovali še razredno interakcijo. Ugotavljamo, da ima trajanje učnega pogovora visok variacijski razmik, v posamezni učni uri pa se pogovor pojavi povprečno 8- do 9-krat. Prevladujejo vprašanja nižjega nivoja. Analiza razredne interakcije pa kaže, da je v metodi pogovora več učiteljevega kot učenčevega govora.
Ključne besede: osnovna šola, prvo triletje, učitelj, učenec, učni pogovor, vprašanja, odgovori, razredna interakcija
Objavljeno: 21.07.2011; Ogledov: 4206; Prenosov: 680
.pdf Celotno besedilo (1,00 MB)

7.
VEČJEZIČNO IN MEDKULTURNO ZAZNAVANJE UČENCEV NA NIŽJI STOPNJI OSNOVNE ŠOLE NA DVOJEZIČNEM OBMOČJU SV GORIČKEGA IN SLOVENSKEGA PORABJA
Rok Grkinič, 2012, diplomsko delo

Opis: Medkulturno zavest je najenostavneje in najučinkoviteje podajati skozi vsebine tujejezikovnega pouka, torej ima razvoj večjezičnosti v otroštvu zelo pomembno vlogo. Namen empiričnega dela diplomske naloge je proučiti večjezično in medkulturno zaznavanje učencev na nižji stopnji osnovne šole na dvojezičnem območju SV Goričkega in slovenskega Porabja. Podrobneje me zanimajo znanje, izkušnje in doživetja, interakcija, odnos in stališča ter poznavanje in odnos učencev 1. in 2. triletja OŠ do jezika sosednjih držav. Pri tem preverjam obstoj razlik med slovenskimi in madžarskimi učenci. Rezultati kažejo, da imajo slovenski učenci več znanja in tujejezikovnega znanja o sosednjih državah kot madžarski. Tako slovenski kot madžarski učenci se strinjajo, da ga največ pridobijo v šoli. Madžarski učenci so v primerjavi s slovenskimi učenci pokazali večjo stopnjo odprtosti do tujega, manj predsodkov in stereotipov. Raziskava je prav tako pokazala, da je poznavanje/nepoznavanje jezika ključni faktor pri vzpostavljanju odnosov ter navezovanju stikov s tujci.
Ključne besede: večjezičnost, medkulturnost, znanje, izkušnje, doživetja, interakcija, odnos, stališča, jezik
Objavljeno: 22.03.2012; Ogledov: 1860; Prenosov: 209
.pdf Celotno besedilo (1,15 MB)

8.
ODNOSI Z JAVNOSTMI OB VSTOPU MEDNARODNEGA PODJETJA NA SLOVENSKI TRG
Larisa Huremović, 2012, diplomsko delo

Opis: Skrb za odnose z javnostmi je danes ena ključnih dejavnosti v organizacijah, ki želijo dobre odnose s skupinami, ki vplivajo na njihovo delovanje. Posebno pozornost je potrebno nameniti načrtovanju komunikacijskih aktivnosti, ki se bodo izvajale z namenomprenašanja sporočil in vzpostavljanja odnosov. Komunikacijske strategije so načrti za komuniciranje, ki zagotavljajo pripravljenost na ustrezno komunikacijo. V diplomski nalogi raziskujemo primer podjetja TrustYou, ki ponuja storitve za upravljanje spletnega ugleda in družabnih omrežij za hotelsko industijo. Podjetje želi v prihodnosti nastopiti na novih trgih, in da bi tržne cilje tudi komunikacijsko podprli, morajo komunikacijo z javnostmi ustrezno načrtovati. V teoretičnem delu diplomske naloge smo tako raziskovali, kako je vstop na novi trg potrebno komunikacijsko podpreti, v analitičnem delu diplome pa predlagamo komunikacijske aktivnosti, ki jih je potrebno uresničevati, da bi dosegli zastavljene cilje in vzpostavili prve odnose z javnostmi.
Ključne besede: odnosi z javnostmi, komunikacijska strategija, ciljne javnosti, komunikacijska sporočila, komunikacijska orodja, interakcija, neposredno komuniciranje, mediji, odnos.
Objavljeno: 18.12.2012; Ogledov: 5448; Prenosov: 324
.pdf Celotno besedilo (11,17 MB)

9.
NEKATERI VIDIKI PRIKRITEGA KURIKULUMA
Patricija Vilčnik, 2015, diplomsko delo

Opis: Kurikulum za vrtce je nacionalni dokument za delo v vrtcu. Prisoten je tudi pojem prikriti kurikulum, ki je pomemben dejavnik otrokovega vsakdanjega življenja v vrtcu in hkrati tudi pomemben vzgojni dejavnik. Diplomsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. V teoretičnem delu je predstavljen pojem kurikulum – kaj je in vrste kurikulumov. Poseben poudarek je na prikritem kurikulumu, kjer so v ospredje postavljeni nekateri vidiki. V okviru tega so izpostavljena tudi načela, rutinske dejavnosti in interakcija med vzgojiteljico in otroki. V empiričnem delu so predstavljeni rezultati raziskave na temo prikritega kurikuluma. Raziskava je temeljila na neslučajnostnem priložnostnem vzorcu vzgojiteljic in vzgojiteljev iz mariborskih vrtcev. Podatki so bili zbrani z že standardiziranim anketnim vprašalnikom oz. ocenjevalno lestvico, ki je bila vzeta iz Marjanovič Umek, L., Fekonja, U., Kavčič, T. in Poljanšek, A. (ur.) (2002). Kakovost v vrtcih. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete. Zanimalo nas je, kako vzgojitelji v mariborskih vrtcih izvajajo dnevno rutino; ali upoštevajo individualne razlike med otroki; ali dopuščajo možnost izbire pri dnevni rutini; ali vzgojitelji zagotavljajo/spodbujajo interakcijo z otroki ter ali obstaja razlika glede na starostno obdobje in letnik študija. Podatki so obdelani in analizirani s programom SPSS.
Ključne besede: Interakcija, kurikulum, načela, prikriti kurikulum, rutinske dejavnosti.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1066; Prenosov: 237
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

10.
TEHNOLOGIJE 3D PRIKAZOVALNIKOV
Matej Ulbin, 2015, diplomsko delo

Opis: Skozi diplomsko nalogo se želim bolje spoznati z delovanjem 3D tehnologije in njeno uporabo. Širitev med ljudi je širila prepoznavnost, slednja pa število simpatizerjev. Z večanjem števila naprav, ki so omogočale prikazovanje v 3D tehniki, se je širila uporabnost v vse možne smeri, ob tem pa povečevala odvisnost od 3D tehnologije. 3D prikazovalniki so s časom postali tako majhni, da jih lahko imamo vedno ob sebi. Z anketo ki sem jo opravil, sem ugotovil, da je tehnologija že poznana, vendar je še vsi, zaradi previsoke cene, ne uporabljajo.
Ključne besede: 3D tehnologije, stereoskopija, prikazovalniki, Polni HD3D, interakcija med računalikom in uporabnikom
Objavljeno: 29.05.2015; Ogledov: 469; Prenosov: 108
.pdf Celotno besedilo (2,43 MB)

Iskanje izvedeno v 0.24 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici