Iskanje po katalogu digitalne knjižnice

Opis: Pomen prehrane pri kritično bolnih je vedno bolj priznan, zlasti pri pacientih, ki dolgotrajno bivajo v enoti za intenzivno terapijo in pogosto potrebujejo dolgotrajno podporo pri ohranjanju življenja ter gredo skozi stanje hudega katabolizma. Ustrezna prehrana lahko pripomore k hitrejšemu okrevanju ter prepreči dodatne zaplete. Z magistrskim delom želimo ugotoviti prehranjenost mehansko ventiliranih pacientov na intenzivni terapiji ter poiskati vzroke, zaradi katerih je prišlo do prekinitve hranjenja. V teoretičnem delu smo pregledali strokovno in znanstveno literaturo, pri iskanju ustrezne literature smo si pomagali s ključnimi besedami. V empiričnem delu smo s kvantitativno raziskavo zbrali podatke na oddelku za intenzivno terapijo ene izmed bolnišnic v Sloveniji. V raziskavo smo vključili 50 pacientov, ki so bili hospitalizirani od julija do decembra 2022. Zbrane podatke smo obdelali opisno v Microsoft Excel 2016 in jih prikazali v obliki grafov ter preglednic. Več kot polovica pacientov v intenzivni terapiji je prejela med 95 in 100 % predpisane enteralne hrane, nekoliko manj jih je prejelo med 85 in 95 % predpisane enteralne hrane, nekaj pacientov pa je prejelo manj kot 85 % predpisane enteralne hrane. Najpogostejši vzrok za zmanjšani prehranski vnos so bile slikovne preiskave. Na podlagi rezultatov raziskave smo ugotovili, da je s pomočjo enteralne hrane zagotovljena dnevna potreba po hranilih pri večini mehansko ventiliranih pacientov. Poslabšanje zdravstvenega stanja vpliva na izvajanje dodatnih preiskav ter posegov, zaradi česar je prekinjena dostava enteralne hrane in s tem tudi zmanjšan dnevni vnos hranil.
Ključne besede: enteralna prehrana, intenzivna terapija, mehansko ventiliran pacient
Objavljeno v DKUM: 08.12.2023; Ogledov: 609; Prenosov: 84
Celotno besedilo (977,68 KB)

Opis: Uvod: Spanje je pomemben dejavnik za ohranjanje zdravja. Pacienti hospitalizirani v IT imajo pri zagotavljanju kakovostnega spanja težave, predvsem zaradi zvokov in svetlobe, ki nastajajo zaradi vseh potrebnih aparatur. Slab spanec podaljšuje čas zdravljenja, vpliva na samo slabšanje splošnega stanja pacienta, zato je potrebno, da pacient zadostno in kakovostno spi. Namen zaključnega dela je raziskati intervencije, ki izboljšujejo kakovost spanca pacienta v intenzivni terapiji. Metode: Pri izdelavi zaključnega dela smo izvedli pregled literature in uporabili deskriptivno metodo dela. Zbrano literaturo smo si pridobili iz podatkovnih baz PubMed, Cinahl in Cochrane Library, jih nato pregledali in analizirali ter določili nivoje dokazov izbranim člankom. Potek iskanja smo prikazali v diagramu PRISMA. Rezultati: V končno analizo smo vključili 15 identificiranih raziskav. Intervencije za izboljšanje spanja pri pacientu v IT lahko razdelimo na farmakološke in nefarmakološke. Farmakološke so se izvajale z uporabo različnih zdravil, npr. melatonin, propofol, dexdor. Nefarmakološke pa so vključevale uporabo ušesnih čepkov, pokrival za oči, poslušanje umirjajoče glasbe pred spanjem, uporaba aromatičnih dišav, masažo in aromaterapiji. Intervencije za izboljšanje spanca so se pokazale kot učinkovite ne le z vidika subjektivne ocene pacienta, temveč so pozitivno vplivale tudi na uravnavanje in normaliziranje vitalnih funkcij in zmanjšanje bolečine pri pacientu. Razprava in zaključek: Z različnimi intervencijami lahko vplivamo na izboljšanje kakovosti spanca pacienta in s tem tudi izboljšamo počutje. Za najbolj učinkovito intervencijo se je izkazala farmakološka intervencija z uporabo melatonina. Menimo pa tudi, da bi lahko z nefarmakološkimi intervencijami izboljšali pacientovo kakovost spanca. 
Ključne besede: pacient, spanje, kakovost spanca, intervencije, intenzivna terapija (IT)
Objavljeno v DKUM: 22.05.2023; Ogledov: 540; Prenosov: 115
Celotno besedilo (889,68 KB)

Opis: Učinkovito timsko delo je ključno za doseganje kakovostne in varne zdravstvene oskrbe, za izvajanje celovite zdravstvene nege je glede na izzive v zdravstveni negi potrebno oblikovati ustrezen sistem delitve dela ali kombinacijo različnih sistemov delitve dela. V magistrski nalogi je bila uporabljena deskriptivna metoda dela, in sicer je bila izvedena kvantitativna raziskava z oblikovanim strukturiranim anketnim vprašalnikom v elektronski obliki (julij, 2022). V raziskavo so bili vključeni zaposleni v zdravstveni negi na Kliničnem oddelku za intenzivno terapijo otrok. V anketi je sodelovalo 46 anketirancev od skupno 53 zaposlenih (junij 2022). Več kot polovica anketirancev (58,7 %) meni, da je funkcijska delitev dela v EIT pomembna in omogoča boljšo organizacijo dela (51,1 %), med slabosti takšne delitve dela uvrščajo pomanjkanje sodelovanja in ne opravljanje nekaterih zadolžitev (28,1 %). Pri ocenjevanju zadovoljstva s trenutno organizacijo dela se anketiranci v povprečju strinjajo s trditvijo 3,4 (SO = 1,04), pomen vodje v timu anketiranci ocenjujejo s strinjanjem s trditvijo 4,6 (SO=0,58). Med najpomembnejšimi osebnimi lastnostmi vodje anketiranci izpostavljajo komunikacijske sposobnosti (27,8 %), pravičnost (21,1 %) in strokovnost (11,1 %). Odnos anketirancev do timskega dela prikazuje pozitivno naravnanost, da se kakovostna oskrba kritično bolnih otrok mogoča le s timskim delom, vendar se člani tima ne zavedajo pomena timskega dela za nemoteno in kakovostno izvajanje zdravstvene nege (p < 0,05). Vloga vodje pri timski organizaciji dela je po mnenju anketirancev pomembna in nujno potrebna za delovanje tima, med opredeljevanjem vloge in lastnosti vodje tima s strani članov in vodij (p > 0,05) ni statistično pomembnih razlik. Ocenjevanje zadovoljstva organizacijske strukture timskega dela in potrebo po spremembi trenutne organizacije dela prikazujejo povprečne vrednosti statistično značilno (p < 0,05) manjše od testne vrednosti, prav tako ni statistično pomembnih razlik (p > 0,05) s strani članov in vodij tima. Fluktuacija kadra otežuje zagotavljanje organizacije nemotene zdravstvene nege v enotah intenzivne terapije, a je zato nujno potrebno krepiti timski pristop dela, obvladovanje veščin vodenja za vodilne in spodbujati prenos znanja med člani tima.
Ključne besede: management zdravstvene nege, vodenje, organizacija dela, timsko delo, pediatrična intenzivna terapija
Objavljeno v DKUM: 14.03.2023; Ogledov: 634; Prenosov: 122
Celotno besedilo (863,23 KB)

Opis: Izhodišče in namen: Volumetrična infuzijska črpalka je medicinski pripomoček, ki se uporablja za dovajanje tekočin, hranil in zdravil bolnikom po intravenoznih poteh. Je ena izmed naprav, ki se uporablja na skoraj vseh oddelkih v bolnišnicah. Za uskladitvijo posamezne infuzijske črpalke s terapijo in bolnikom stojijo medicinske sestre. Namen zaključnega dela je predstaviti volumetrično infuzijsko črpalko in spletni simulator te črpalke ter ju med seboj tudi primerjati. Na podlagi primerjave smo želeli ugotoviti, ali nam lahko spletni simulator pomaga pri učenju uporabe črpalke. Raziskovalna metodologija in metode: Za kvantitativno metodologijo smo izvedli eksperimentalno raziskavo v kontroliranem simulacijskem centru. Kot raziskovalna modela smo uporabili volumetrično infuzijsko črpalko Alaris GP in spletni simulator te črpalke, Infusion Pump Simulation. Vsi poskusi so bili izvedeni na simulatorju SimMan. Rezultati: S pomočjo simulacij volumetrične infuzijske črpalke in spletnega simulatorja smo se spoznali z obema raziskovalnima modeloma in s samo uporabo volumetrične infuzijske črpalke. Uporaba spletnega simulatorja je pripomogla h kasnejši lažji uporabi prave črpalke. Diskusija in zaključek: Naše ključno raziskovalno vprašanje temelji na razlikah med volumetrično infuzijsko črpalko in spletnim simulatorjem. Osnovna razlika med obema raziskovalnima modeloma je nezmožnost namestitve infuzijskega sistema pri spletnem simulatorju. Spletni simulator nam ne nudi tipke za utišanje alarma naprave, ne nudi nam bolusa, možnosti ohranjanja odprte žile, titracije hitrosti, nima dnevnika dogodkov, pod povzetki doziranja in podrobnostmi črpalke pa ni ničesar.
Ključne besede: infuzija, infundiranje zdravila, intravenozna terapija, intenzivna zdravstvena nega, tehnologija infuzijskih črpalk.
Objavljeno v DKUM: 24.12.2019; Ogledov: 1640; Prenosov: 251
Celotno besedilo (1,54 MB)

Opis: Prehranjevanje pacienta je zelo pomembna življenjska aktivnost, ki jo moramo izvajati pri vsakem pacientu, ki je sprejet v intenzivno terapijo. V diplomskem delu je predstavljeno prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji, naloge medicinske sestre pri poznavanju načinov hranjenja, indikacij in zapletov v intenzivni terapiji. Cilji diplomske naloge so: predstaviti prehranjevanje pacienta v intenzivni terapiji (enteralno-hranjenje preko nasogastrične sonde; parenteralno-hranjenje preko intravenoznega kanal, preko žile, če odpovejo prebavila; per os-hranjenje preko ustne votline, vendar se tako hranjenje izvaja le pri pacientih, ki imajo dobro ohranjen požiralni refleks, ki ga preverimo s testom požiranja); ugotoviti v kolikšni meri medicinske sestre in zdravstveni tehniki upoštevajo standarde aktivnosti zdravstvene nege v zvezi z različnimi vrstami in način prehranjevanja pacienta v intenzivni terapiji, prikazati zaplete hranjenja per os, enteralnega in parenteralnega prehranjevanja; ugotoviti vpliv učinkovitega načrtovanja prehranjevanja na hitrejše okrevanje pacienta v intenzivni terapiji. Raziskava je pokazala, da 57% anketiranih medicinskih sester pacientom razložijo postopek dela, ko se spomnijo. Vsem 100% anketiranim se zdi pomembno, da ocenimo stanje prehranjenosti pacienta preden ga začnemo hraniti ter 67% anketiranih je mnenja, da učinkovito prehranjevanje pacientov vpliva na hitrejše okrevanje. Menimo, da medicinske sestre s krajšo delovno dobo izražajo večjo potrebo po dodatnih znanjih, ker nimajo še toliko izkušenj ali pa so šele na začetku nabiranja svojih izkušenj. Hranjenje pacienta v intenzivni terapiji zahteva veliko znanja, sposobnosti in strokovnosti od medicinske sestre.
Ključne besede: KLJUČNE BESEDE Pacient, enteralna prehrana, parenteralna prehrana, hranjenje per os, intenzivna terapija, medicinska sestra
Objavljeno v DKUM: 09.03.2010; Ogledov: 5878; Prenosov: 1605
Celotno besedilo (987,94 KB)