| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 5 / 5
Na začetekNa prejšnjo stran1Na naslednjo stranNa konec
1.
First treatment with venovenous extracorporeal membrane oxygenation in Maribor
Kristijan Skok, Andrej Markota, Franc Svenšek, Andreja Sinkovič, 2019, drugi znanstveni članki

Ključne besede: zunajtelesni krvni obtok, VV ECMO, refraktarna hipoksemija, akutna dihalna odpoved, intenzivna medicina, enota za intenzivno terapijo
Objavljeno v DKUM: 05.04.2024; Ogledov: 161; Prenosov: 8
.pdf Celotno besedilo (76,84 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...
Gradivo je zbirka in zajema 1 gradivo!

2.
Znanje medicinskih sester o bolečini v enoti intenzivne terapije
Eva Krajnc, 2021, diplomsko delo

Opis: Bolečina predstavlja veliko breme predvsem kritično bolnim bolnikom, ne samo zaradi intenzitete bolečine, temveč tudi zaradi pogoste nezmožnosti izražanja stopnje bolečine. Temeljito znanje in dobra ozaveščenost medicinskih sester sta ključnega pomena pri kakovostnem obvladovanju bolečine. Namen zaključnega dela je ugotoviti, kakšno znanje o bolečini imajo medicinske sestre v EIT.
Ključne besede: znanje, bolečina, medicinske sestre, intenzivna enota
Objavljeno v DKUM: 25.10.2021; Ogledov: 1485; Prenosov: 164
.pdf Celotno besedilo (875,09 KB)

3.
Doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi možgansko mrtvega darovalca
Aleksandra Letonja, 2021, diplomsko delo

Opis: Uvod: Možganska smrt je definirana kot odsotnost funkcije možganov in možganskega debla. Postopek dokazovanja diagnoze možganske smrti se lahko prične pri osebi, ki ima klinične znake apnoične neodzivne kome, to je stanje globoke nezavesti, ob kateri se ne kažejo spontani dihalni gibi, oseba je brez refleksov možganskega debla. Namen zaključnega dela je raziskati doživljanje medicinskih sester ob zdravstveni negi darovalca organov in tkiv Raziskovalne metode: Pri pisanju diplomskega dela smo uporabili deskriptivno metodo. Uporabljena je bila metoda pregleda, analize in sinteze podatkov. Tujo literaturo smo iskali v mednarodnih bazah podatkov: PubMed, Science Direct, CINAHL (Cumulative Index to Nursing and Allied Health Literature). Za iskanje ustrezne literature smo uporabili ključne besede v angleškem jeziku, ki smo jih vnesli v posamezno bazo podatkov z uporabo Boolovih operatorjev AND in OR. Duplikate najdene literature smo odstranili s pomočjo programa Mendeley. Rezultati: V raziskavo smo vključili šest člankov, ki se nanašajo na pregledano temo. Proces darovanja organov in nega darovalca organov je težaven in stresen za medicinske sestre in se ob tem porajajo različni občutki in čustva. Medicinske sestre izpostavljajo psihološke učinke soočanja s situacijo, težko in stresno oskrbo darovalca. Študije kažejo, da je vsakodnevno delo medicinskih sester v intenzivni negi, ki skrbijo za darovalce organov in njihove družine, prežeto z ovirami, ki posegajo v postopek darovanja. Razprava in sklep: Izkušnje medicinskih sester so ključnega pomena za ustvarjanje novih znanj, priporočljivo je govoriti o čustvih in občutkih medicinskih sester, zaradi njihove tolažbe in s tem pomoči sodelavcem. Strokovna usposobljenost medicinskih sester je z deljenjem izkušenj močnejša in možnost razvoja višja.
Ključne besede: možganska smrt, darovalec, izkušnje, intenzivna enota.
Objavljeno v DKUM: 17.09.2021; Ogledov: 1300; Prenosov: 133
.pdf Celotno besedilo (469,13 KB)

4.
Soočanje medicinskih sester z umiranjem pacientov v intenzivni enoti
Svetlana Škrbić, 2019, diplomsko delo

Opis: Teoretična izhodišča: Skrb za hudo bolnega pacienta, ki umira, in pa sama smrt, lahko medicinsko sestro globoko prizadenejo. Medicinske sestre v enotah intenzivne nege in terapije se z umiranjem in s smrtjo soočajo dnevno. Z zaključnim delom smo želeli raziskati izkušnje medicinskih sester ob soočanju z umiranjem in s smrtjo pacientov ter predstaviti najpogostejše težave, s katerimi se ob tem srečujejo. Raziskovalne metode: V zaključnem delu smo uporabili metodo pregleda literature. Iskanje je potekalo v mednarodnih podatkovnih bazah PubMed, ScienceDirect, CINAHL, SAGE in Web of Science. Pri tem smo upoštevali postavljene vključitvene in izključitvene kriterije. Potek iskanja smo prikazali s pomočjo diagramov PRISMA. Rezultate smo sintetizirali z uporabo metode vsebinske analize. Rezultati: Od 1.881 identificiranih zadetkov smo v končno analizo vključili 10 študij. Z analizo podatkov smo oblikovali tri glavne teme: (1) doživljanje ob hudo bolnem in umirajočem pacientu, (2) vpliv na sočutno obravnavo in (3) profesionalni odnos. Medicinske sestre se v intenzivni enoti med obravnavo hudo bolnih pacientov najpogostejše srečujejo s stresom, čustvenim bremenom, z depresijo, žalostjo, izgorelostjo, s stalnimi psihičnimi in fizičnimi obremenitvami, pomanjkanjem čustvene podpore, težavami pri komunikaciji s pacientovimi sorodniki in pomanjkanjem sodelovanja ter podpore v timu. Diskusija in zaključek: Ugotovili smo, da je za prilagoditev na delo v enotah intenzivne nege potreben čas. Vodstvo bi moralo zagotoviti psihološko podporo medicinskim sestram, člani tima bi morali medsebojno sodelovati, medicinske sestre pa bi morale enakopravno sodelovati na sestankih z zdravnikom in družino pacienta.
Ključne besede: smrt, medicinske sestre, oskrba umirajočega, intenzivna enota, odnos do umirajočih.
Objavljeno v DKUM: 16.09.2019; Ogledov: 1528; Prenosov: 219
.pdf Celotno besedilo (1,25 MB)

5.
Nujna stanja v psihiatriji in vloga diplomirane medicinske sestre in tehnika zdravstvene nege pri posebnih varovalnih ukrepih
Šefik Salkunić, 2019, magistrsko delo

Opis: Urgentna stanja v psihiatriji so nevarna stanja, saj nastajajo nenadoma in nepričakovano. Takrat je ogrožen bolnik, okolica in svojci. Vloga in delo zdravstvenega osebja se začne pri sprejemu bolnika. Pomembno je, da zdravstveno osebje z ustrezno verbalno in neverbalno komunikacijo pomiri bolnika in ga ne vznemirja. Zaposleni so izpostavljeni PVU tedensko, vendar le-ti redkim povzročajo težave ali negativna občutja.
Ključne besede: Bolnik, fizična omejitev, geriatrija, psihiatrična intenzivna enota, deeskalacijske tehnike.
Objavljeno v DKUM: 29.05.2019; Ogledov: 1772; Prenosov: 381
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici