SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 18
Na začetekNa prejšnjo stran12Na naslednjo stranNa konec
1.
2.
DEJAVNIKI ČUSTVENE INTELIGENTNOSTI PRI PREDŠOLSKIH OTROCIH
Aleksandra Pučko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala čustveno inteligentnost predšolskih otrok. Raziskovala sem 13 dimenzij čustvene inteligentnosti. Dotaknila sem se razvoja temeljnih in kompleksnejših čustev. Zanimal me je tudi otrokov čustveni razvoj ter razvijanje čustvene inteligentnosti v vrtcu. Osredotočila sem se tudi na vpliv narava-dednost ter učenje-vzgoja na razvoj čustvene inteligentnosti. Pri empiričnem delu diplomske naloge sem primerjala otroke iz vrtca Cerkvenjak- Sv. Andraž ter otroke iz vrtca Jožice Flander v Mariboru. V vprašalniku je sodelovalo skupaj šest vzgojiteljic, torej tri iz mestnih vrtcev in tri iz podeželskih vrtcev. Vzgojiteljice so ocenjevale otroke na podlagi priložene ocenjevalne lestvice ter anketnega vprašalnika. V anketnem vprašalniku je bilo ocenjenih 133 otrok, 69 otrok iz mestnega okolja ter 64 otrok iz podeželja. Pri obdelavi podatkov sem otroke razdelila v dve starostni skupini, saj sem ugotavljala, če starost vpliva na razvoj čustvene inteligentnosti. Prav tako sem primerjala rezultate vprašalnikov glede na spol, na kraj bivanja ter njihovo starost. Rezultati so pokazali, da obstajajo razlike v čustveni inteligentnosti pri otrocih glede na starost, spol in demografsko okolje. In sicer je bila večja čustvena inteligentnost prisotna pri starejših predšolskih otrocih, pri deklicah in pri otrocih s podeželja.
Ključne besede: Čustvena inteligentnost, merjenje čustvene inteligentnosti, dimenzije čustvene inteligentnosti, predšolski otrok.
Objavljeno: 25.10.2010; Ogledov: 2678; Prenosov: 450
.pdf Celotno besedilo (324,49 KB)

3.
ČUSTVENA INTELIGENTNOST VZGOJITELJIC/VZGOJITELJEV PREDŠOLSKIH OTROK
Vanja Fišer, 2011, diplomsko delo

Opis: V diplomski nalogi sem raziskovala čustveno inteligentnost vzgojiteljic/vzgojiteljev predšolskih otrok. Zanimalo me je, kaj sploh je čustvena inteligentnost, kako se razvija. Dotaknila sem sem se tudi razvoja čustev, tako temeljnih kot kompleksnejših. Poleg tega sem raziskala 13 področij oz. dimenzij čustvene inteligentnosti. Prav tako so me zanimale osebnostne značilnosti vzgojiteljev. Pri empiričnem delu je sodelovalo 80 vzgojiteljic iz štirih različnih slovenskih vrtcev. V vprašalniku, ki sem jim ga prinesla, je bilo 30 postavk iz treh različnih sklopov (zaznavanje lastnih čustev, izražanje lastnih čustev in prepoznavanje čustev pri drugih). Pri obdelavi podatkov sem vprašalnik razdelila na tri dele glede na delovno dobo, saj me je zanimalo ali se stopnja čustvene inteligentnosti glede na delovno dobo zvišuje. Rezultati so pokazali, da vzgojitelji pri višji delovni dobi bolje zaznavajo in izražajo svoja čustva, malo manj pa prepoznavajo čustva pri drugih.
Ključne besede: Čustvena inteligentnost, vzgojitelj predšolskih otrok, čustva, merjenje čustvene inteligentnosti.
Objavljeno: 14.06.2011; Ogledov: 2595; Prenosov: 308
.pdf Celotno besedilo (373,98 KB)

4.
VEDENJE PRI DELU V PODJETJU PREVENT MODULI D.O.O.
Maja Čoderl, 2011, diplomsko delo

Opis: Vsak izmed nas je edinstvena celota, sestavljena iz podedovanih značilnosti, doživetjih ter okolja, ki nas obdaja. Imamo drugačna mišljenja, različne sposobnosti ter edinstven preplet značaja in temperamenta. Drugače na nas vpliva enako okolje ter vsi imamo različno stopnjo in zmožnost samomotivacije. A skupaj smo vendarle zmožni doseči neverjetnih rezultatov! Čustvena inteligentnost predstavlja zavedanje in prepoznavanje lastnih čustev ter sposobnost čutenja in vživljanja v čustva drugih. V anketni raziskavi, izvedeni v podjetju Prevent Moduli d.o.o. smo ugotovili, da je empatija povezana s sposobnostjo prepoznavanja čustvenih odnosov v skupini ter da ni pogojena s položajem v podjetju. Vlaganje podjetij v kakovost vodenja zaposlenih v sodobnem času predstavlja faktor, ki odločilno vpliva na uspešnost poslovanja podjetja. Treba se je zavedati, da uspešen vodja predstavlja skupek strokovnega znanja iz področja delovnih nalog ter veliko razumevanja in prepoznavanja posameznikovih individualni značilnosti kot celoto. Glede na to smo preverjali, kolikšna je povezava med čustveno stabilno vodjo in zaupanjem zaposlenih vanj. Prišli smo do zaključka, da čustveno stabilni vodji zaposleni tudi v večji meri bolj zaupajo. Kar kaže na dejstvo, da naj bi bil nadrejeni v večji meri usmerjen v vodenje ljudi kot pa zgolj samo v delegiranje nalog in preverjanja kakovosti dela podrejenih. Poznamo vrsto faktorjev, ki vplivajo na vedênje pri delu posameznikov, kot so slabi delovni pogoji ter slabi medsebojni odnosi. Manj pojasnjeni pa so dejavniki, ki se tičejo vsakega posameznika posebej in ki se pojavljajo ob različnih okoliščinah. Zato smo želeli raziskati vpliv stresnih situacij, časovnih stisk, smrti bližnjega, ločitve od partnerja, zdravstvenih težav, poroke, selitve, rojstva otroka, letnih časov ter dopusta kot potencialne dejavnike, ki utegnejo pogojevati posameznikovo uspešnost na delovnem mestu. Predpostavljali smo, da stres in časovni pritisk bolj vplivata na delovno učinkovitost proizvodnih delavcev, vendar temu ni tako. Prav tako smo prišli do zaključka, da smrt bližnjega in ločitev od partnerja kot dejavnika, ki pogojujeta vedênje pri delu v enaki meri posegata na delovno učinkovitost tako moških kot tudi žensk. Prav tako smo želeli preveriti kolikšno je prepletanje med osebnostnimi lastnosti posameznikov, čustveno inteligentnostjo in dejavnikov, ki vplivajo na delovno uspešnost ter kako ocenjujejo nadrejene. Ugotovili smo, da so zaposleni po osebnostnih karakteristikah optimistični in vztrajni, družabni ter le malokrat tvegajo. Zavedajo se svojih čustev ter jih ohranjajo pod nadzorom. Po njihovem mnenju na vedênje pri delu najbolj vpliva smrt bližnjega, kateremu sledita stresna situacija ter zdravstvene težave. Neposredno vodjo ocenjujejo kot odločno in pravično osebo, kateri lahko zaupajo in se nanjo tudi zanesejo.
Ključne besede: osebnost, čustvena inteligentnost, vodenje, vedênje pri delu
Objavljeno: 25.11.2011; Ogledov: 1571; Prenosov: 103
.pdf Celotno besedilo (1,81 MB)

5.
Pomen čustvene inteligentnosti pri vodenju v zdravstveni negi
Janja Meško, 2011, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo z naslovom pomen čustvene inteligentnosti pri vodenju v zdravstveni negi je teoretično. S pomočjo deskriptivne metode dela in študija različne literature smo predstavili pomen čustvene inteligentnosti, vodenja in predvsem povezavo obeh pojmov v zdravstveni negi. Dandanes je čustvena inteligentnost vedno bolj v ospredju ter vedno bolj središče zanimanja, saj so časi, v katerem so bila čustva označena kot nekaj, kar za posel ni pomembno, minili. Pregledali smo domačo in tujo literaturo, vire smo črpali iz člankov, različnih zbornikov ter internetnih virov, nato smo vsebine kritično analizirali. Ker je zdravstvena nega strokovna disciplina, ki temelji na profesionalnem odnosu med pacientom in medicinsko sestro je čustvena komponenta še kako pomembna, vendar vselej premalo poudarjena in vselej podcenjena. Kot zdravstveni delavci moramo dati od sebe tisto, kar pacienti od nas upravičeno pričakujejo, biti prijazni in strpni do njih in do sebe, jih sprejeti takšne, kakršni so, za njih skrbeti, ter na njih blagodejno vplivati. Čustvena inteligentnost pa je pomembna tudi pri komuniciranju s sodelavci v negovalnem in zdravstvenem timu ter z nadrejenimi oziroma podrejenimi.
Ključne besede: zdravstvena nega, vodenje, čustvena inteligentnost
Objavljeno: 11.11.2011; Ogledov: 1523; Prenosov: 233
.pdf Celotno besedilo (438,56 KB)

6.
VPLIV TRENINGA DELOVNEGA SPOMINA NA KOGNITIVNE SPOSOBNOSTI
Marina Horvat, 2014, magistrsko delo

Opis: V zadnjih nekaj letih se v psihološki literaturi pogosto objavljajo študije, ki nakazujejo, da lahko s treningom delovnega spomina izboljšamo dosežke na netreniranih nalogah, ki merijo višje kognitivne sposobnosti; rezultati različnih študij pa ostajajo nekonsistentni. Namen raziskave za magistrsko nalogo je bil preveriti, ali lahko s treningom delovnega spomina vplivamo na povečanje obsega kratkoročnega spomina in na povišanje točk na testu fluidne inteligentnosti. Končni vzorec je sestavljajo 29 udeležencev, starih med 13 in 15 let. Od tega jih je bilo 14 v eksperimentalni in 15 v kontrolni skupini. Eksperimentalna skupina je v obdobju dveh tednov končala serijo desetih adaptivnih treningov delovnega spomina, ki so temeljili na dual n-nazaj nalogi. Kontrolna skupina je bila pasivna in v vmesnem času ni opravljala nobenega treninga. Rezultati raziskave so pokazali, da so vsi udeleženci eksperimentalne skupine izboljšali svoj rezultat na trenirani nalogi dual n-nazaj. Statistično pomembnega učinka treninga eksperimentalne skupine na mero obsega števil in obsega vizualno prostorskega spomina v primerjavi z dosežki kontrolne skupine ni bilo, je pa eksperimentalna skupina v primerjavi s kontrolno skupino pridobila več na meri fluidne inteligentnosti. Ugotovitve raziskave kažejo na pomembnost preiskovanja dejavnikov učinkovitosti prenosa učinkov treningov delovnega spomina v prihodnjih raziskavah.
Ključne besede: delovni spomin, kognitivni trening, dual n-nazaj, fluidna inteligentnost, individualne razlike
Objavljeno: 27.05.2014; Ogledov: 2604; Prenosov: 936
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

7.
SOCIALNA INTELIGENTNOST IN SOCIALNI KAPITAL ŠTUDENTOV FOV-A
Danijela Jerinić, 2012, diplomsko delo

Opis: Študentska populacija predstavlja velik del slovenske družbe, ki se danes prilagaja mnogim spremembam v izobraževalnem in gospodarskem sistemu. Želeli smo poudariti pomembnost aktivnega delovanja študentov v različnih okoljih, kot so študijsko, virtualno, okolje prostočasnih dejavnosti in poslovno okolje. Ustvarjanje vezi in poznanstev pomeni razvijanje socialnega kapitala, ki krepi zaupanje, širi socialna omrežja in povečuje občutek pripadnosti določeni skupnosti. Pri navezovanju stikov nam predvsem pomaga razumevanje samega sebe in sposobnost ustvarjanja okoliščinam primernih socialnih interakcij. Na Fakulteti za organizacijske vede Kranj smo z anketnim vprašalnikom izvedli raziskavo med študenti različnih študijskih smeri. Analiza ankete je pokazala, da študenti več pozornosti namenjajo neformalnemu druženju kot formalnemu, a še vedno obstaja velik delež anketirancev, ki se redko družijo s kolegi. Prosti čas večinoma preživljajo izven študijskega okolja in »mrežijo« preko prijateljev. Ideja študijske izmenjave večine ne privlači, prav tako jim ne ustreza sodelovanje pri projektih na FOV. Velika večina študentov pogosto uporablja spletna socialna omrežja, a za ohranjanje stikov se s prijatelji najraje srečujejo v živo, kljub razvoju moderne tehnologije. V nadaljnji statistični analizi smo potrdili ali zavrnili določene predpostavke. Diplomsko delo smo zaključili s predlogi za nadaljnji razvoj socialnega kapitala študentov, ki omogoča lažji in uspešnejši prehod iz študentskega življenja v formalni poslovni svet.
Ključne besede: socialna inteligentnost, socialni kapital, komunikacija, družbena kohezija, socialno omrežje
Objavljeno: 13.02.2012; Ogledov: 1296; Prenosov: 210
.pdf Celotno besedilo (883,10 KB)

8.
9.
KOMUNICIRANJE S STRANKAMI V PRIMERU REKLAMACIJ V IZBRANEM PODJETJU
Tadeja Kolar, 2012, diplomsko delo

Opis: Lojalnost odjemalcev je pomemben dejavnik poslovanja podjetja. Prinaša ogromno prednosti in koristi, izmed katerih izstopajo predvsem: pozitivno ime podjetja na trgu, njegova konkurenčna prednost pred tekmeci ter njegovo dobičkonosno poslovanje. Za doseganje uspeha se mora podjetje truditi, to prednost pa lahko doseže le s poštenim delom ter kakovostjo svojih izdelkov in storitev. Pogoj za to je predhodno dobro poznavanje želja in potreb svojih kupcev, vzdrževanje primernih poslovnih odnosov z zaposlenimi in poslovnimi partnerji ter poslovanje z zanesljivimi dobavitelji. V podjetju morajo zaposleni delovati po načelu medsebojnega spoštovanja in vzdrževanja pozitivnih poslovnih odnosov, saj lahko le na tak način dosegajo kvalitetno medsebojno komuniciranje in pravočasno reševanje oz. odpravljanje napak. Vsa njihova pozornost mora biti usmerjena h kupcem, iskanju vzrokov njihovega nezadovoljstva, odpravljanju napak in nenehnemu izboljšanju ponudbe. Pomembno je poudariti, da se potrebe, želje in zahteve kupcev razlikujejo, zato vsakemu posamezniku ni moč ustreči v celoti. Posledica tega je nastanek reklamacij, ki danes v poslovnem svetu niso neznanka. Pomembno je, da zaposleni sprejmejo vsako reklamacijo z razumevanjem in jo obravnavajo kot dragocen podatek s strani kupca, ki podjetju prinese pozitivno informacijo za njegovo poslovanje. Reklamacije niso nikoli slabost, če se v podjetju za njih takoj zavzamejo, jih analizirajo, ugotovijo njihove prednosti in slabosti ter jih čim prej rešijo. Odnosi, ki bodo temeljili na zaupanju in spoštovanju, bodo vodili k dolgoročnejšemu poslovanju ter poslovnemu uspehu podjetja.
Ključne besede: komuniciranje, reklamacije, kupci, odnosi, zadovoljstvo, lojalnost, pričakovanja, čustvena inteligentnost.
Objavljeno: 15.11.2012; Ogledov: 1040; Prenosov: 34
URL Povezava na celotno besedilo

10.
UČITELJEVO SPODBUJANJE MNOGOTERIH INTELEGENTNOSTI PRI UČENCIH RAZREDNEGA POUKA
Daniela Stamatović, 2013, diplomsko delo

Opis: V svojem diplomskem delu Učiteljevo spodbujanje mnogoterih inteligentnosti pri učencih razrednega pouka sem se osredotočila na opisovanje in raziskavo mnogoterih inteligentnosti, ki jih je preučeval že Gardner. Do danes, ko sem napisala diplomsko nalogo, nisem poznala razlike med besedo inteligentnost in inteligenca. Opazila sem, da se nepravilna uporaba ene in druge besede pojavlja tudi v strokovnih literaturah. Prav zaradi tega sem se odločila, da na začetku teoretičnega dela pojasnim, kaj je inteligentnost in kaj inteligenca. Prav tako sem v teoretičnem delu opisala najbolj znane in pomembne teoretike, ki so védenju o inteligentnosti pustili zgodovinski pečat. Med najbolj znane teoretike spadajo: Galton, Binet in Simon, Piaget, Spearman, Thurstone, Burt in Vernon ter Cattell in Horn. Opisala sem njihovo vlogo in pomen v svetu kognitivne psihologije. V nadaljevanju teoretičnega dela sem opisala še novejša pojmovanja inteligentnosti, ki se nekako izboljšujejo in dopolnjujejo z že prej omenjenimi teorijami. V današnjem času imata največji pomen in vlogo Sternbergova teorija trojne inteligentnosti in Gardnerjeva teorija mnogoterih inteligentnosti. Izmed teh dveh teorij sem se najbolj posvetila Gardnerjevi, na kateri tudi temelji moje celotno diplomsko delo. Gardner sodi med najbolj znane sodobne zagovornike teorije o več inteligentnostih. V svoji knjigi Razsežnost uma opisuje osem enakovrednih in relativno neodvisnih inteligentnosti: logično-matematično, jezikovno, glasbeno, prostorsko, telesno-gibalno, interpersonalno, intrapersonalno in naturalistično, tem pa je dodal še duhovno in eksistencialno inteligentnost. V nadaljevanju teoretičnega dela sem vsako izmed inteligentnosti posebej omenila in podrobneje opisala. Kot bodočo učiteljico razrednega pouka sta me zanimali tako uporaba kot možnost vključitve teorije o več inteligentnostih v izobraževalni proces. Menim, da bi moral vsak razredni učitelj več časa posvetiti ugotavljanju in spodbujanju posameznikove inteligentnosti. Temu sem namenila nekaj besed v zadnjem poglavju teoretičnega dela. V empiričnem delu diplomskega dela sem s pomočjo računalniškega programa SPSS obdelala podatke, ki sem jih pridobila z anketnim vprašalnikom o mnogoterih inteligentnostih. Zanimalo me je, ali obstajajo pomembne povezanosti med leti poučevanja učiteljev in vprašanji o mnogoterih inteligentnostih. Prav tako me je zanimalo, katere inteligentnosti učitelji najbolj spodbujajo ter, s tem povezano, katere dejavnosti pri pouku tudi najbolj vključujejo. Glede na to, da učitelji v šoli zelo spodbujajo prizadevnost, me je zanimalo tudi to, ali ima slednja po njihovem mnenju poleg učenčeve sposobnosti na učni uspeh večjo vlogo. Izračuni Pearsonovih korelacijskih koeficientov so potrdili ničelno hipotezo, da med števili let poučevanja in odgovori na vprašanja o mnogoterih inteligentnostih ni pomembne statistične povezanosti. Predhodne raziskave so prav tako pokazale, da imata največji vpliv na učenčev učni uspeh logično-matematična in jezikovna inteligentnost, zato je bilo tudi pričakovati, da učitelji najpogosteje pri pouku vključujejo dejavnosti, ki spodbujajo prav ti dve inteligentnosti. Slednje so izračuni korelacij tudi potrdili in prikazali, da učitelji najpogosteje pri pouku vključujejo račune in računske naloge ter branje in odgovarjanje na vprašanja. Glede na razlike o pomembnosti učenčeve prizadevnosti in sposobnosti na učni uspeh pa so raziskave pokazale, da učitelji še vedno dajejo večjo vlogo učenčevi prizadevnosti kot pa sposobnosti. Izračuni korelacij pa so prikazali zanimive statistično pomembne povezave med dejavnostmi, ki jih učitelji pri pouku najpogosteje vključujejo, in inteligentnostmi, ki jih najbolj spodbujajo. Prav tako pa je žalostno dejstvo, da se v šolah še vedno najbolj spodbujata logično-matematična in jezikovna inteligentnost, premalo pozornosti pa se posveča ostalim inteligentnostim, kar pa Gardner omenja že v poglavju o spremembah v izobraževaln
Ključne besede: inteligentnost, inteligenca, mnogotere inteligentnosti, Gardner, razredna stopnja, razredni učitelji, prizadevnost, sposobnost.
Objavljeno: 28.01.2014; Ogledov: 2131; Prenosov: 415
.pdf Celotno besedilo (1,17 MB)

Iskanje izvedeno v 0.28 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici