| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 21
Na začetekNa prejšnjo stran123Na naslednjo stranNa konec
1.
Čustvena intelegentnost študentov pedagogike
Tina Žagar, 2020, magistrsko delo

Opis: V magistrskem delu proučujemo čustveno inteligentnost študentov eno- in dvopredmetnega študija pedagogike na Filozofski fakulteti v Mariboru. Ozavestiti želimo njen pomen, ugotoviti njeno poznavanje in razširjenost med študenti pedagogike. Najprej teoretično predstavimo čustveno inteligentnost: njene komponente, vpliv na posamezne vidike življenja, možnosti razvijanja, vlogo pedagoških delavcev pri čustveni inteligentnosti učencev ter njen pomen v življenju študentov. Nadalje v empirični raziskavi, kjer je sodelovalo 108 študentov, z anketnimi vprašalniki raziskujemo poznavanje pojma, vključenost pojma in tehnik razvijanja na študijski smeri pedagogike, uporabo načinov razvijanja ter s ESCQ vprašalnikom emocionalne kompetentnosti višino čustvene inteligentnosti študentov pedagogike. Podatke smo obdelali z deskriptivno statistiko, Kruskal-Wallisovim preizkusom, x^2-preizkusom in analizo variance. Ugotovili smo dobro poznavanje čustvene inteligentnosti, a slabo vključenost le-te na študijski smeri. Za razvijanje čustvene inteligentnosti študenti navajajo predvsem prepoznavanje in razumevanje lastnih čustev ter pozornost na neverbalno komunikacijo. Ugotavljamo, da je čustvena inteligentnost študentov dobro razvita in se viša z letnikom študija ter s povprečno oceno.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, študenti pedagogike, pedagoški delavci, ESCQ
Objavljeno: 22.09.2020; Ogledov: 159; Prenosov: 41
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Čustvena inteligentnost in zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka
Anja Santl, 2020, magistrsko delo

Opis: Biti učitelj ali vzgojitelj ni le poklic, ampak celostno razdajanje. Poleg strokovnosti morajo učitelji in vzgojitelji biti v prvi vrsti dobri ljudje. Učitelj mora pritegniti otroška srca s svojo naklonjenostjo, prijateljskim odnosom in ljubeznijo do otrok. (Jan Amos Komenski) Namen raziskave je ugotoviti povezanost in izraženost konstruktov čustvene inteligentnosti, čustvenega dela in zadovoljstva pri delu med slovenskimi vzgojitelji in učitelji razrednega pouka. V skupno 109 udeležencev raziskave je bilo vključenih 57 učiteljev razrednega pouka in 52 vzgojiteljev predšolskih otrok. Pri raziskovanju je bil uporabljen naslednji instrumentarij: Vprašalnik čustvenega dela (ELS), Vprašalnik emocionalne kompetentnosti (VEK-45 oz. ESCQ) in Lestvica delovnega zadovoljstva. Ugotovljena je bila pozitivna povezanost med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom pri delu ter med čustvenim delom in zadovoljstvom pri delu. Pri proučevanju vseh treh konstruktov ni bilo ugotovljenih razlik glede na poklic. Rezultati obdelave podatkov v programu SPSS so pokazali, da nivo čustvene inteligentnosti in zmožnost čustvenega dela vplivata na zadovoljstvo pri delu vzgojiteljev in učiteljev razrednega pouka. Obstajajo še drugi dejavniki, ki vplivajo na zadovoljstvo pri delu, kljub temu pa vpliva čustvene inteligentnosti ni mogoče zanemariti.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, čustveno delo, zadovoljstvo pri delu, učitelj razrednega pouka, vzgojitelj
Objavljeno: 07.09.2020; Ogledov: 268; Prenosov: 80
.pdf Celotno besedilo (1,33 MB)

3.
Vloga učiteljeve čustvene inteligentnosti in strategij spoprijemanja s stresom pri doživljanju stresa in zadovoljstvu z delom
Vanda Canjuga, 2020, magistrsko delo

Opis: Raziskava se je ukvarjala s konstrukti čustvene inteligentnosti, strategij spoprijemanja s stresom, stresa na delovnem mestu in zadovoljstva z delom ter odnosi med njimi. Preverjen je bil tudi učinek adaptivnih in maladaptivnih strategij spoprijemanja ter njihova morebitna mediacijska vloga. Vzorec raziskave je bil sestavljen iz 243 učiteljev osnovnih in srednjih šol. Podatki so bili pridobljeni s pomočjo štirih vprašalnikov: Vprašalnika emocionalne kompetentnosti (VEK), Vprašalnika spoprijemanja s stresom (COPE), Vprašalnika doživljanja stresa (PSS) in Vprašalnika zadovoljstva z delom za učitelje (TSS). Podatki so bili analizirani s pomočjo korelacijske matrike ter regresijske in mediacijske analize. Rezultati so pokazali negativno povezavo med sposobnostjo upravljanja s čustvi in stresom na delovnem mestu, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in zadovoljstvom z delom, pozitivno povezavo med čustveno inteligentnostjo in strategijami spoprijemanja, usmerjenimi na problem, čustva in socialno oporo, ter negativno povezavo med spoprijemanjem, usmerjenim na problem, in stresom na delovnem mestu. Spoprijemanje, usmerjeno na problem, je pokazalo mediacijsko vlogo v odnosu med čustveno inteligentnostjo in stresom na delovnem mestu. Raziskava je med prvimi v Sloveniji, ki obravnava odnose med omenjenimi spremenljivkami na populaciji učiteljev in s svojimi izsledki pripomore k poudarjanju uporabe adaptivnih načinov spoprijemanja s stresom na delovnem mestu ter pomembnosti čustvene inteligentnosti v delovnem okolju.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, strategije spoprijemanja, stres na delovnem mestu, zadovoljstvo z delom, učitelji
Objavljeno: 01.09.2020; Ogledov: 246; Prenosov: 50
.pdf Celotno besedilo (1,35 MB)

4.
Kreativnost in verbalne sposobnosti slišečih odraslih otrok iz gluhih družin
Tess Kovačević, 2018, magistrsko delo

Opis: Materni jezik ima velik vpliv na dojemanje sveta ter na različne sposobnosti posameznikov. Med študijami, ki proučujejo takšne pojave, je moč zaslediti tudi takšne, ki se osredotočajo na gluhe posameznike, katerih materni jezik je znakovni jezik. Opazili pa smo pomanjkanje raziskav, ki bi preučevale vpliv znakovnega jezika kot maternega jezika na slišeče posameznike, otroke gluhih staršev. Namen pričujoče raziskave je bil podrobneje raziskati, ali odraščanje v okolju s pretežno neverbalno komunikacijo (v našem primeru slovenskim znakovnim jezikom) vpliva na ustvarjalnost, verbalno sposobnost in propozicionalno mišljenje slišečih posameznikov. Izsledki študij, v kateri je sodelovalo 58 odraslih oseb (29 z gluhimi in 29 s slišečimi starši), kažejo, da so posamezniki s slišečimi starši dosegali višje rezultate na testih ustvarjalnosti in propozicionalnega mišljenja kot posameziki z gluhimi starši, na testu verbalne sposobnosti pa se rezultati med skupinama ne razlikujejo statistično pomembno. Ravno tako smo zaznali, da so posamezniki s starši s težjo izgubo sluha na testu ustvarjalnosti dosegali višje rezultate od posameznikov s starši z blažjo izgubo sluha. Na podlagi rezultatov lahko sklepamo, da obstajajo razlike v ustvarjalnosti, verbalni sposobnosti in propozicionalnem mišljenju med splošno populacijo in posamezniki z gluhimi starši.
Ključne besede: ustvarjalnost, verbalna sposobnost, propozicionalno mišljenje, inteligentnost, gluhota, znakovni jezik
Objavljeno: 20.11.2018; Ogledov: 571; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,36 MB)

5.
Čustvena inteligentnost v selekcijskih postopkih
Luka Pirec, 2018, diplomsko delo/naloga

Opis: Čustvena inteligentnost je v zadnjih letih postala aparat za lažjo izbiro kandidata v selekcijskih intervjujih. Kadrovska služba bi jo morala vedno več uporabljati. Čeprav so nekateri dvomili v veljavnost raziskav o čustveni inteligentnosti, pa so strokovnjaki, ki raziskujejo čustvene odzive, ugotovili, da s pravilno uporabo testov čustvene inteligentnosti lahko čustvena inteligentnost postavi utemeljeno napoved službene zmogljivosti, vodstvenih sposobnosti in sposobnosti timskega dela. Popularnost čustvene inteligentnosti, ki so jo potrdile tako empirične kot tudi tehnične raziskave strokovnjakov, ki se ukvarjajo s področjem čustvene inteligentnosti, se je izkazala v pogostosti uporabe le-te kot orodja raziskave zaposlenih v organizacijah. Zaradi pogostosti testa čustvene inteligentnosti se poraja vprašanje, kako se kandidati odzivajo na omenjene teste. Raznolikost v delovni sili je doprinesla k interesu kadrovskih služb, da jo začnejo preverjati. Zaradi razlik med sposobnostmi kandidatov si delodajalci želijo narediti svoje organizacije čim bolj učinkovite. Naša raziskava raziskuje pogostost uporabe čustvene inteligentnosti, koliko se zaposleni v kadrovskih službah zavedajo pomena čustvene inteligentnosti, kako selekcijski postopki variirajo v zasebnem in javnem sektorju ter koliko se kadroviki počutijo čustveno inteligentne. Želeli smo raziskati, koliko se kadroviki čutijo čustveno inteligentne in koliko čustveno inteligentnost uporabljajo v samih zaposlitvenih testih. Osredotočili smo se na pomembnost teh testov in pomembnost same inteligentnosti pri izbiri najprimernejšega kandidata. V teoretičnem delu smo predstavili kadrovsko funkcijo, selekcijske postopke in raziskave na tem področju v domačem okolju in v tujini. Empirični del smo izvedli med štirimi kadroviki v domačih podjetjih, v dveh javnih in dveh zasebnih ustanovah. Postavili smo jim pet vprašanj, da bi karseda najbolje raziskali uporabo in zavedanje čustvene inteligentnosti. Vsi so se zavedali, da bi morali povečati uporabo čustvene inteligentnosti in se sami čutijo, da jo posedujejo. Sami čutimo in mislimo, da bi se z uporabo testov čustvene inteligentnosti selekcijski postopki še izboljšali, izločili bi kasnejše prepire in probleme, ker bi lahko predvideli dejanja posameznikov.
Ključne besede: test čustvene inteligentnosti, nov način selekcijskih postopkov, testiranje kandidatov, čustvena inteligentnost kadrovikov
Objavljeno: 20.04.2018; Ogledov: 773; Prenosov: 82
.pdf Celotno besedilo (805,54 KB)

6.
Medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti in družinskega okolja pri devetošolcih
Barbara Kopačin, 2014, izvirni znanstveni članek

Opis: Inteligentnost postaja vse bolj zaželena človekova lastnost, zato ji znanstveniki z različnih področij posvečajo veliko pozornosti. Nas je zanimala medsebojna povezanost inteligentnosti, glasbenih aktivnosti in družinskega okolja pri devetošolcih. Povezanost smo ugotavljali z razlikami v dosežkih učencev pri merjenju eduktivnih komponent splošnih intelektualnih sposobnosti s standardnimi progresivnimi matricami (SPM). Rezultati raziskave so potrdili, da so inteligentnost, glasbene aktivnosti in družinsko glasbeno okolje medsebojno pomembno povezani. V raziskavi je sodelovalo 177 naključno izbranih devetošolcev iz šestih primorskih osnovnih šol.
Ključne besede: Ravenove progresivne matrice, inteligentnost, glasbeno družinsko okolje, glasba, glasbena vzgoja, glasbene dejavnosti, družina, formalno glasbeno izobraževanje
Objavljeno: 21.09.2017; Ogledov: 455; Prenosov: 126
.pdf Celotno besedilo (107,26 KB)
Gradivo ima več datotek! Več...

7.
Vrstniška agresivnost v povezavi s sposobnostjo emocionalne regulacije v adolescenci
Manja Škof, 2016, magistrsko delo

Opis: Agresivnost je vedenjska značilnost, ki se kaže v gospodovalnosti ter nasilnih ali napadalnih besedah in dejanjih proti drugim ljudem. Na agresivnost ima med ostalimi dejavniki velik vpliv tudi čustvena inteligentnost in ena izmed komponent čustvene inteligentnosti – čustvena regulacija, ki pomeni sposobnost obvladovanja in nadzorovanja lastnega čustvenega stanja. Da lahko namreč v družbi sodelujemo z drugimi ljudmi, je potreben čustveni nadzor. S pomočjo vprašalnika o nasilju in čustveni regulaciji smo v empiričnem delu želeli ugotoviti, kako je čustvena inteligentnost (natančneje čustvena regulacija) povezana z nasilnim vedenjem v adolescenci. Ugotoviti želimo, ali so tisti, ki imajo boljše sposobnosti emocionalne regulacije, v večji ali manjši meri žrtve ali storilci agresivnega vedenja in kaj si le-ti mislijo o nasilju. Razlike želimo poiskati tudi med spoloma, v starosti in med učnim uspehom učencev. S pomočjo raziskave smo ugotovili, da so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri deležni agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Prav tako so adolescenti, ki imajo manj razvito sposobnost čustvene regulacije, v večji meri storilci agresivnih dejanj kot tisti, ki imajo bolj razvito sposobnost čustvene regulacije. Pri primerjavi žrtev agresivnih dejanj obstajajo statistično značilne razlike glede na spol in starost, ni pa statistično značilnih razlik glede na učni uspeh. Med storilci agresivnih dejanj so statistično značilne razlike glede na spol, ni pa statistično značilnih razlik glede na starost in učni uspeh.
Ključne besede: Nasilje, agresivnost, ustrahovanje, žrtve, storilci, adolescenti, nasilje v šoli, »bullying«, čustva, čustvena inteligentnost, čustvena regulacija.
Objavljeno: 23.06.2016; Ogledov: 1124; Prenosov: 162
.pdf Celotno besedilo (1,43 MB)

8.
Validacija slovenske priredbe situacijskih testov razumevanja in uravnavanja čustev
Nina Jurinec, 2016, magistrsko delo

Opis: Zanimanje za kvaliteten test, ki meri čustveno inteligentnost je veliko. Namen pričujoče magistrske naloge je bil preveriti psihometrične značilnosti dveh novonastalih mer čustvene inteligentnosti kot sposobnosti, to sta Situacijski test razumevanja čustev (STEU) in Situacijski test uravnavanja čustev (STEM). Preverjali smo ustreznost parametrov nalog, zanesljivost testov, strukturo testov in konstruktno veljavnost testov. V ta namen smo izvedli preliminarno raziskavo, fokusno skupino in glavno raziskavo. V glavni raziskavi je sodelovalo 541 študentov (93,9 % žensk in 5,2 % moških) študijskih programov razredni pouk in predšolska vzgoja. Ob testih STEU in STEM smo uporabili še mero kristalizirane sposobnosti, alternativno mero prepoznavanja čustev, osebnostni vprašalnik, podatek o povprečni študijski oceni in za zagotavljanje triangulacije še oceno mentorja o čustveni sposobnosti študenta. Rezultati niso potrdili zanesljivosti in veljavnosti testov STEU in STEM. Problematični so bili predvsem koeficienti diskriminativnosti, zelo šibke korelacije, nizki koeficienti notranje skladnosti in neprimerna delitev strukture testov na več podlestvic. Po drugi strani pa so rezultati pokazali ustrezne indekse težavnosti nalog in nakazali povezanost s kristalizirano inteligentnostjo. Ugotovitve torej kažejo, da testa nista ustrezni meri razumevanja in uravnavanja čustev in da je za oblikovanje mere čustvene inteligentnosti kot sposobnosti potreben celosten in kompleksen pristop.
Ključne besede: čustvena inteligentnost, STEU, STEM, test sposobnosti, validacija
Objavljeno: 23.02.2016; Ogledov: 1255; Prenosov: 421
.pdf Celotno besedilo (1,44 MB)

9.
RAZVOJ ČUSTEV IN ČUSTVENE INTELIGENTNOSTI UČENCEV NA RAZREDNI STOPNJI
Jana Kopše, 2015, magistrsko delo

Opis: Magistrsko delo zajema teoretični in empirični del. V teoretičnem delu je zajet pregled literature s področja proučevanja čustev, ki prispevajo pomemben del k vzgoji in razvijanju otroka v odraslo osebnost. Čustva so v razvoju otroka izrednega, če ne celo prvotnega pomena. Učitelj kot pomemben faktor otrokovega življenja k razvoju veliko doprinese. Spremlja ga skozi vzpone in padce, ki se dotikajo tako uspehov kot neuspehov, vezanih na šolo, ob tem spoznava tudi otrokove vrstnike, ki so prav tako pomemben dejavnik otrokovega razvijanja. Na razvojni poti otroku svetuje, mu pomaga in ga usmerja po svojih najboljših močeh. Otrok spoznava, kako se določena čustva izražajo, katera čustva so družbeno sprejemljiva in katera nesprejemljiva. Čustva se nauči uravnavati in kontrolirati. Zaradi nestimulativnega okolja lahko pride tudi do psiholoških stanj, ki otroka ovirajo in mu onemogočajo vključevanje v skupine vrstnikov in razredno okolje. Ena takšnih motenj je anksioznost, ki zajema občutke nelagodja, zaskrbljenosti, strahu in bojazni, da se bo nekaj zgodilo. Takšen otrok še posebej potrebuje učiteljevo pomoč, ki ga bo usmerila na pravo pot in mu zagotovila nemoten razvoj. V nadaljevanju je predstavljena čustvena inteligentnost. V njem je opredeljeno, kaj čustvena inteligentnost je in katera so njena področja. Na razvoj pomembno vplivajo številni dejavniki, posebej velja izpostaviti dednost in okolje. Cilj raziskave je bil sestaviti na strokovnih in znanstvenih spoznanjih osnovano ocenjevalno lestvico, s pomočjo katere bi lahko merili stopnjo razvitosti čustev in čustvene inteligentnosti pri otrocih. S pomočjo izvedene raziskave, pri kateri smo uporabili deskriptivno metodo, smo dobili zanimive rezultate, ki so predstavljeni v nalogi. Neslučajnostni priložnostni vzorec predstavljajo učenci od 1. do 5. razreda. Na podlagi pridobljenih rezultatov smo ovrgli hipotezo, v kateri smo predpostavljali, da med različnimi starostmi otrok obstajajo pomembne razlike. Presenetilo pa je tudi dejstvo, da so glede na izračune aritmetičnih sredin fantje v razvoju pred dekleti.
Ključne besede: Čustva, opredelitev čustev, struktura čustev, zgodnje otroštvo, srednje otroštvo, čustvena inteligentnost, spodbujanje čustvene inteligentnosti.
Objavljeno: 07.10.2015; Ogledov: 1615; Prenosov: 370
.pdf Celotno besedilo (653,78 KB)

10.
PSIHOLOŠKI PROFIL ŠPORTNIH STRELCEV Z ZRAČNO PUŠKO IN ZRAČNO PIŠTOLO V SLOVENIJI
Saša Marija Ratnik, 2015, magistrsko delo

Opis: Streljanje, ki je eden izmed športov poletnih olimpijskih iger vse od modernega začetka, ima tudi v Sloveniji dolgoletno tradicijo. V sodobnejših časih nosi zgolj športno funkcijo. Namen naloge je bil preučiti psihološke značilnosti na populaciji strelcev z zračno puško in zračno pištolo v Sloveniji. Raziskovanje je zajemalo merjenje agresivnosti, osebnostnih lastnosti po modelu Velikih pet, inteligentnosti, pozornosti ter anksioznosti kot predtekmovalnega stanja in kot osebnostne lastnosti. Vključenih je bilo 50 strelcev iz Slovenije, ki so bili v namene raziskave razdeljeni po spolu, starostnih skupinah in po kakovosti, tj. med vrhunske, aktivne in rekreativne športnike. Rezultati kažejo, da v omenjenih psiholoških značilnostih obstajajo razlike glede na spol, starost in glede na kakovost. Moški strelci naj bi bili bolj telesno agresivni, ženske pa bolj razdražljive. Mlajši strelci v primerjavi s starejšimi izkazujejo več besedne agresivnosti in sovražnosti. Med njimi obstajajo tudi razlike v sposobnosti pozornosti – izkazalo se je, da ta sposobnost pri strelcih narašča do okrog 30. leta, nato pa prične upadati. Določene razlike obstajajo tudi med športniki glede na kakovost. Vrhunski strelci so se izkazali kot najmanj agresivni. Predpostavljeno je bilo, da obstajajo različni psihološki profili glede na kakovostne skupine. Diskriminantna analiza se je pokazala kot statistično nepomembna, zatorej ne moremo govoriti o več različnih profilih. Strelci so si torej po merjenih psiholoških značilnostih podobni.
Ključne besede: strelstvo, strelci, psihološki profil, psihologija športa, osebnost, agresivnost, anksioznost, pozornost, inteligentnost
Objavljeno: 09.04.2015; Ogledov: 891; Prenosov: 279
.pdf Celotno besedilo (1,49 MB)

Iskanje izvedeno v 0.27 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici