| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 41
Na začetekNa prejšnjo stran12345Na naslednjo stranNa konec
1.
Znamka kot del uresničevanja razvojnih usmeritev podjetja
Špela Lašič, 2018, magistrsko delo

Opis: Intelektualna lastnina je pojem, ki zajema veliko več, kot se morda zdi na prvi pogled. Eden izmed delčkov, ki sestavlja celoto, so tudi znamke. V današnjem času na trgu vlada prenasičenost ponudbe in neizmerna konkurenca med ponudniki. Ker je dobro, da se vsak ponudnik kar najbolj zaščiti, je v podjetnikovi ponudbi ključnega pomena njegova predstavitev širni javnosti. Znamka je znak, ki ponudnike istega ali ekvivalentnega blaga med seboj ločuje in predstavlja na trgu. Kakor hitro se začne podjetje predstavljati javnosti, mora imeti tudi določen simbol, tj. logotip, ki ga opredeljuje in razlikuje od ostalih. Potrošniki si ga tako zapomnijo in povezujejo z določenim podjetjem oz. organizacijo. Z njim ne povezujejo zgolj in samo podjetja, ampak tudi ponudbo in predvsem kvaliteto ponujenih izdelkov oz. storitev. Ker se dandanes pojavljajo tudi kraje znamk oz. posnemanje teh, jih moramo zaščititi. V podjetjih se odločajo za izpeljavo postopka zaščite znamke, a je to pomembno predvsem za tiste, ki imajo v ponudbi tržno zares zanimiv izdelek. Kmalu se namreč pojavi nekdo s podobnim ali skoraj istim izdelkom in celo z istim logotipom. V magistrskem delu smo se v teoretičnem delu posvetili znamki, jo opredelili, predstavili njene značilnosti, vrste ter njene funkcije. Opredelili smo tudi vse možne postopke zaščite znamke na območju Republike Slovenije in drugod po Evropi ter državah zunaj EU. Predstavili smo tudi uresničitveni program planiranega razvoja podjetja, ki ima ključno vlogo pri uspešni organizaciji in izpeljavi vseh potrebnih projektov za nadaljnjo uspešno delovanje in poslovanje podjetja. V aplikativnem delu smo predstavili obravnavano podjetje. Na primeru smo predstavili tudi postopek zaščite znamke v Sloveniji: potek in končne rezultate. V obravnavanem podjetju so se lotili zaščite znamke, saj je bila ta predvidena kot naslednja aktivnost v uresničitvenem programu planiranega razvoja. Znamko jim je uspelo uspešno zavarovati, saj so se na postopek temeljito pripravili.
Ključne besede: intelektualna lastnina, znamka, zaščita znamke, uresničitveni program planiranega razvoja, razvoj podjetja
Objavljeno: 15.03.2019; Ogledov: 328; Prenosov: 0
.pdf Celotno besedilo (1,23 MB)

2.
Analiza plagiatorstva v akademskih delih
Katja Zupan, 2018, magistrsko delo

Opis: Živimo v času, ko so naši medosebni odnosi usmerjeni predvsem v tekmovanje. Pretirana želja po uspehu, ki v modernih družbah predstavlja temeljno vrednoto, nas velikokrat pripelje v neetične in konfliktne situacije. Odklonsko vedenje posameznikov je v določeni meri za družbo pozitivno in funkcionalno, saj vsi ljudje ne zmorejo ponotranjiti skupnih pravil in vrednot. Nekateri se znajdejo v precepu. Zavedajo se, da sta zmanjšan ugled in vpliv v družbi posledica njihovega neuspeha. Tako začnejo uporabljati različne metode in velikokrat tudi prepovedane (kaznive) načine, ki bi jim lahko zagotovili uspešnejše življenje in s tem povezan višji družbeni status. Plagiatorji se v sistemu prilagoditve znajdejo med inovatorji, ki iščejo nove, drugačne, drzne načine doseganja svojih ciljev. Kupovanje in prepisovanje diplomskih, magistrskih, doktorskih in celo seminarskih nalog ter opuščanje navajanja avtorjev (zlasti v zaključnih delih) jasno kažejo na to, da je stopnja tolerance do pojava plagiatorstva na neverjetno visoki ravni. V nadaljevanju bomo predstavili motive in posledice tovrstnega goljufanja.
Ključne besede: magistrska dela, goljufanje, plagiatorstvo, družbeni status, intelektualna lastnina, odklonskost
Objavljeno: 24.10.2018; Ogledov: 408; Prenosov: 53
.pdf Celotno besedilo (978,41 KB)

3.
Možnosti pravne zaščite izvirne športno-kulturne prireditve
David Tratnjek, 2018, diplomsko delo

Opis: V današnjem svetu se soočamo z razvojem novih tehnologij, tehnik, inovacij, načinov izražanja in ostalih novosti, katere so svojevrstne in prinašajo dodano vrednost osebe, podjetja, organizacije, predmeta oz. procesa. Te dodane vrednosti so lahko na razpolago vsem uporabnikom, ali pa s pravno zaščito ostanejo le ustvarjalčeve, razen če se odloči to stvaritev deliti z drugimi v tržne namene. To je tema diplomskega seminarja, v katerem se bo ugotavljalo, kaj so predmeti intelektualne lastnine ter kakšni so pristopi in vrste zaščite za doseganje tega, kar smo v začetku omenili. Pojem Intelektualna lastnina je danes že zelo razširjen. Ljudje ga dobro poznajo in se zavedajo, kaj prinaša. Nekateri se prav trudijo, da bi dognali nekaj novega in to zaščitili z namenom, da bi na ta način obogateli. Na daljnem vzhodu tako poznamo podjetja, ki razvijajo različne nove aplikacije za pametne telefone, katere plasirajo na trg preko »app-trgovin«, v upanju, da se katere izmed njih uveljavijo in lahko z njimi zaslužijo preko različnih poti (prodaja, oglaševanje, ...). Poleg predstavitve področja intelektualne lastnine v teoretičnem delu diplomskega seminarja bo v praktičnem delu predstavljena prireditev »Sam Svoj Čolnar«, za katero menimo, da je lahko potencialen predmet varstva z eno od pravic intelektualne lastnine.
Ključne besede: intelektualna lastnina, inovacija, pravna zaščita, trženje, predmet varstva.
Objavljeno: 23.10.2018; Ogledov: 209; Prenosov: 24
.pdf Celotno besedilo (983,12 KB)

4.
Mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih
Leon Ritovšek, 2018, magistrsko delo

Opis: V sodobnem času prihaja do vse močnejše krepitve družbeno-ekonomskih vezi. K stopnjevanju mednarodnega povezovanja in ekonomske blaginje veliko pripomore tehnološki razvoj. Temelj za njegovo spodbujanje med drugim predstavlja zaščita pravic intelektualne lastnine. Pomemben del intelektualne lastnine predstavljajo patenti, saj spodbujajo tehnično ustvarjalnost. V tem kontekstu raziskujemo mednarodno sodelovanje na področju patentov. Pri tem opazujemo čezmejne patente na podlagi podatkov patentnih prijav za približno tri desetletja. Kot prvo ugotavljamo, da je na dolgi rok naraščal delež čezmejnih patentov s soizumitelji, ki prihajajo iz različnih držav; naraščal je tudi delež vseh tistih čezmejnih patentov, pri katerih pripadajoči prijavitelji in izumitelji prihajajo iz različnih držav. To odražajo naraščajoče vrednosti indikatorjev IDIF in ADIF oz. IDAF v opazovanem obdobju na ravni EU-28 in na globalni ravni. Kot drugo ugotavljamo, da mednarodno sodelovanje pri patentnih aktivnostih v večji meri odraža čezmejno lastništvo patentov, kot to odraža čezmejno sodelovanje med samimi izumitelji. To je razvidno iz relativno visokih vrednosti indikatorjev ADIF oz. IDAF in po drugi strani iz nekoliko nižjih vrednosti indikatorja IDIF v celotnem opazovanem obdobju na globalni ravni. Kot tretje ugotavljamo, da so nekatere države, ki v preteklosti niso beležile koncentracije čezmejnega lastništva patentov, z leti to koncentracijo občutno povečale. Po drugi strani pa večina visoko razvitih držav, ki so sprva beležile zelo visoko koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, ni ohranila tako izrazite koncentracije skozi celotno opazovano obdobje. To smo preverili z analizo patentnih prijav na Evropski patentni urad na podlagi 16 izbranih visoko razvitih držav. Uporabili smo sekundarne podatke iz elektronske baze OECD za razpoložljiva tri desetletja. Na podlagi teh podatkov smo razvili koeficient koncentracije čezmejnega lastništva patentov, ki ga računamo kot razmerje ADIF / IDAF za vsako posamezno leto v okviru vsake izbrane države. Nato smo prikazali vrednosti tega koeficienta skozi celotno obdobje za vsako izbrano državo. Na ta način smo lahko na dolgi rok primerjali gibanja koeficientov med opazovanimi državami. Ugotavljamo, da nabor držav, ki beležijo koncentracijo čezmejnega lastništva patentov, na dolgi rok ni enak, saj se spreminja in s časom nekoliko povečuje. Prav tako sklepamo, da se za (visoko razvite) države v splošnem stežka prognozira pripadajoča gibanja tovrstne koncentracije zgolj na osnovi makroekonomskih podatkov. Vrednosti koeficienta koncentracije čezmejnega lastništva patentov na državni ravni očitno odraža tudi sklop številnih mikroekonomskih in panožnih dejavnikov, saj se vsak posamezen ekonomski subjekt pri svojem delovanju srečuje z drugačnimi okoliščinami.
Ključne besede: čezmejni patent, patentna zaščita, izum, licenciranje, intelektualna lastnina, evropsko konkurenčno pravo, tehnološki razvoj, globalizacija
Objavljeno: 29.08.2018; Ogledov: 444; Prenosov: 79
.pdf Celotno besedilo (2,97 MB)

5.
Pogodbena ureditev avtorskopravnih upravičenj na arhitekturniih delih
Saša Krajnc, 2011, strokovni članek

Opis: Članek obravnava pogodbeno ureditev avtorskopravnih vprašanj v zvezi z arhitekturnimi deli kot deli uporabne umetnosti. Zanje velja, da je arhitekt kot avtor praviloma postavljen v nekoliko slabši položaj kot ostali avtorji umetniških, znanstvenih in književnih del, obenem pa ima šibkejši položaj tudi v razmerju do naročnika oz. lastnika arhitekturnega objekta, ki lahko pod določenimi pogoji prosto posega v arhitekturni objekt in ga prilagaja svojim funkcionalnim potrebam. Takšni posegi lahko za avtorja pomenijo tudi grobo kršitev njegovih moralnih avtorskih pravic in okrnitev njegovega ugleda in imena. Prav zato je za arhitekte ključnega pomena, da avtorskopravna vprašanja, ki izhajajo iz razmerja z naročnikom, podrobno opredelijo in se s tem izognejo morebitnim neželenim posegom v svoje delo ter posledičnim sporom.
Ključne besede: arhitektura, avtorske pravice, intelektualna lastnina, pogodbe, avtorsko pravo
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 369; Prenosov: 21
.pdf Celotno besedilo (125,86 KB)

6.
Proglašavanje žiga ništavim u suvremenom pravu intelektualnog vlasništva Republike Hrvatske i Bosne i Hercegovine
Dragan Zlatović, 2011, strokovni članek

Opis: Ničnost znamke v sodobnem pravu intelektualne lastnine Republike Hrvaške ter Bosne in Hercegovine Z registracijo znamke pridobi imetnik znamke izključno pravico do uporabe znamke, dokler ne nastopi z zakonom predpisan razlog za njeno prenehanje. Med razlogi za prenehanje znamke se nahaja tudi razglasitev ničnosti registracije znamke, ki ga je treba zaradi določenih posebnosti obravnavati ločeno od drugih razlogov za prenehanje. Avtor v prispevku primerjalnopravno prikaže ureditev instituta ničnosti znamke v sodobnem hrvaškem pravu ter pravu Bosne in Hercegovine. Postopek za razglasitev ničnosti znamke odpira številna vprašanja, na katera skuša avtor ustrezno odgovoriti, rešitve pa so uporabljive in koristne tudi za prakso.
Ključne besede: blagovne znamke, označevanje, registracija, prenehanje, intelektualna lastnina, industrijska lastnina, pravna ureditev
Objavljeno: 31.07.2018; Ogledov: 358; Prenosov: 18
.pdf Celotno besedilo (189,33 KB)

7.
Primerjava postopka prijave blagovne znamke kot intelektualne lastnine med slovenijo, izbranimi državami eu in izbranimi državami izven eu
Mojca Dolamič, 2017, diplomsko delo

Opis: Intelektualna lastnina je pojem, ki zajema različne vrste pravic, kamor uvrščamo patente, modele, znamke, avtorsko pravico ter druge pravice. Te pravice omogočajo inovatorjem in vlagateljem tržno korist od njihovih stvaritev. Zaradi velike konkurence na trgu se dandanes tržni subjekti identificirajo z znamkami, ki potrošnikom zagotavljajo zakonite, varne in zanesljive izdelke. Blagovne znamke se zaščiti z registracijo, tako v Sloveniji kot tujih državah, na naslednje načine: z nacionalno prijavo, mednarodno prijavo, evropsko prijavo ali regionalno prijavo. V primeru nedovoljenega izkoriščanja pravic intelektualne lastnine se kršitelja prijavi. Zoper le-tega se lahko sprožijo ukrepi civilne, upravne ali kazenske narave.
Ključne besede: Intelektualna lastnina, blagovna znamka, registracija blagovne znamke, kršenje blagovne znamke, Urad RS za intelektualno lastnino, Zakon o intelektualni lastnini.
Objavljeno: 23.11.2017; Ogledov: 589; Prenosov: 81
.pdf Celotno besedilo (1,06 MB)

8.
CERTIFIKACIJSKA ZNAMKA
Henrik Lutz, 2016, diplomsko delo

Opis: Cilj diplomskega dela je ugotoviti praktične posledice nove uredbe Evropske Unije, ki vpeljuje nov institut »certifikacijske znamke« v slovenski pravni prostor. Namen diplomske naloge je tudi prikazati izkušnje njene uporabe v tujih ureditvah in predvideti posledice uvedbe certifikacijske znamke v Sloveniji. Delo analizira ureditev in uporabo certifikacijske znamke v ZDA, ter jo primerja z ureditvijo v pravu EU. Podrobneje bo predstavljena certifikacijska znamka EU. Izpostavljena je njena definicija in je primerjana z definicijo certifikacijske znamke, kot je urejena v ZDA, saj se ti bistveno razlikujeta.
Ključne besede: certifikacijska znamka, certifikacijska znamka Evropske Unije, pravo blagovnih znamk, kolektivna znamka, geografska označba, znak, industrijska lastnina, intelektualna lastnina, blago in storitve, shema kakovosti
Objavljeno: 23.09.2016; Ogledov: 1145; Prenosov: 167
.pdf Celotno besedilo (1,24 MB)

9.
Izboljšanje inovativnosti organizacije s podporo zunanje institucije pri prenosu znanja in tehnologij
Peter Cokan, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava problem inovativnosti in prenosa znanja. Pri izdelavi smo se posluževali analize referenčnih virov ter literature s teoretično raziskovalnim delom in vključevali lastne ideje in znanja. Danes je splošno znano, da bodo imele le inovativne organizacije sposobnost preživetja in uspešno rast. Razmere na globalnem trgu se spreminjajo. Včasih je bilo za veliko večino organizacij nezaslišano, da bi prodajala svoje znanje, kar danes postaja praksa. V delu so podani številni odgovori na vprašanja zakaj, kaj in kako naj delujejo organizacije, da bodo danes in v prihodnosti konkurenčne. Konkreten rezultat je razvit model za izboljšanje inovativnosti organizacij.
Ključne besede: inovativnost, znanje, prenos tehnologij, intelektualna lastnina
Objavljeno: 20.09.2016; Ogledov: 403; Prenosov: 66
.pdf Celotno besedilo (3,59 MB)

10.
PRAVILA OGLAŠEVANJA V POVEZAVI Z OLIMPIJSKIMI IGRAMI
Peter Prelc, 2016, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava obstoječo zakonodajo na področju trženja uradnih sponzorjev olimpijskih iger, ki imajo edini pravico, da pri trženju svojih proizvodov oziroma storitev uporabljajo olimpijske blagovne znamke. S tem v zvezi je obravnavana problematika trženja iz zasede in obstoječa zakonodaja, ki naj bi varovala uradne sponzorje pred trženjem iz zasede. Ker na mednarodni ravni ni pravno zavezujočega pravnega akta, ki bi ščitil pred trženjem iz zasede, je ustrezno zakonodajo dolžna sprejeti država prirediteljica sama. V lepem številu držav tako nastaja posebna sui generis zakonodaja, ki je namenjena le mega dogodkom. Čeprav so bile ideje, da bi na globalni ravni prišlo do sprejema enotnega pravnega akta, ki bi urejal področje trženja iz zasede na športnem področju oziroma na področju mega športnih dogodkov, pa do tega (še) ni prišlo.
Ključne besede: trženje iz zasede, MOK, ekskluzivnost, olimpijske igre, olimpijska intelektualna lastnina, olimpijske blagovne znamke, Olimpijska listina
Objavljeno: 19.09.2016; Ogledov: 698; Prenosov: 51
.pdf Celotno besedilo (1,14 MB)

Iskanje izvedeno v 0.25 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici