1. Nameščanje tekem kot oblika organizirane kriminalitete : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloUrh Kolar, 2025, diplomsko delo Opis: V diplomskem delu smo se osredotočili na pojav nameščanja tekem kot obliko organizirane kriminalitete, ki predstavlja eno najresnejših groženj integriteti športa, saj spodkopava načela poštene igre in zmanjšuje vrednost športnega tekmovanja, hkrati pa gledalcem odvzema občutek nepredvidljivosti. Problem se kaže v povezavi med športom in nezakonitimi stavnimi trgi, kjer kriminalne združbe z manipulacijo izidov ustvarjajo velike finančne dobičke. Zaradi globalnega razvoja spletnega stavništva, hitrih denarnih prenosov in pomanjkljivega nadzora se je nameščanje tekem razvilo v čezmejni pojav, ki presega okvire posameznih držav. Namen raziskave je bil analizirati razloge, oblike in posledice tega pojava ter preučiti odzive pravosodnih organov in športnih organizacij. Posebna pozornost je bila namenjena pravnemu okviru v Sloveniji ter preventivnim mehanizmom, ki jih razvijajo nacionalne in mednarodne športne institucije. V teoretičnem delu smo najprej predstavili razumevanje pojma nameščanja tekem in ga opredelili kot zavestno manipulacijo športnih izidov zaradi pridobitve protipravne koristi. Poudarili smo, da so kriminalne mreže pri tem zelo prilagodljive, delujejo večnivojsko in izkoriščajo ranljivosti akterjev, kot so športniki, sodniki in klubsko osebje. Ti se pogosto znajdejo v finančnih težavah, so izpostavljeni neizplačanim plačam ali pa postanejo žrtve odvisnostnih razmerij, izsiljevanja in groženj. V empiričnem delu smo s pomočjo študij primerov analizirali konkretne afere, med drugim Asiagate v Zimbabveju, kriket škandal s Hansiejem Cronjejem ter afero namiznoteniških tekem v Ukrajini. Na podlagi teh primerov je bilo prikazano, kako se kriminalne mreže povezujejo s športnimi akterji, katere metode uporabljajo pri manipulaciji izidov in kakšne so bile sankcije za vpletene od disciplinskih ukrepov športnih organizacij do denarnih kazni in zapornih kazni v kazenskih postopkih. Mednarodne institucije so vzpostavile različne mehanizme za odkrivanje in preprečevanje manipulacij, a pregon ostaja otežen zaradi prikritosti dejanj, pomanjkanja dokazov in globalne narave stavniških trgov. Glavni namen diplomskega dela je bil opozoriti na nevarnosti, ki jih nameščanje tekem predstavlja za šport in širšo družbo, ter prispevati k ozaveščanju o potrebi po učinkovitejšem sodelovanju med športnimi organizacijami, državnimi organi in mednarodnimi institucijami pri preprečevanju tega pojava.
Ključne besede: nameščanje tekem, integriteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 13.11.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 17
 Celotno besedilo (1,07 MB) |
2. Kršitev integritete političnih oseb : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloKarmen Centa, 2025, diplomsko delo Opis: Integriteta političnih oseb je temeljno načelo delovanja v demokratični družbi. Pomeni spoštovanje etičnih in pravnih načel, odgovornost, preglednost in poštenost pri izvajanju javnih funkcij. Politična integriteta je bistvena za zaupanje državljanov v demokratične institucije, stabilnost političnega sistema in legitimnost procesov odločanja. Kršitve integritete političnih oseb se kažejo v različnih oblikah, kot so goljufija, klientelizem, korupcija, nasprotje interesov, zavajanje javnosti, najem odvetniških storitev ter kršitev etičnih načel in zakonodaje. Takšna ravnanja spodkopavajo verodostojnost politike in negativno vplivajo na zaupanje javnosti.
V diplomski nalogi smo analizirali pomen integritete v politiki, oblike kršitev integritete, ki jih storijo politiki, ter dejavnike in mehanizme, ki vplivajo na preprečevanje teh kršitev. Z analizo poročil Komisije za preprečevanje korupcije smo identificirali kršitve različnih političnih oseb, od ministrov, državnih sekretarjev, do županov. Ugotovili smo, da se največ kršitev zgodi pri najemanju odvetniških storitev in pri ravnanju, s katerim funkcionarji privilegirajo določenega ponudnika. Ugotovili smo tudi, da kljub obstoječi zakonodaji in nadzorom institucije prihaja do številnih primerov neetičnega ravnanja političnih oseb, in sicer smo pri pregledu literature ugotovili, da do takšnih primerov ravnanja pride tudi zaradi pomanjkanja ozaveščenosti o pomenu integritete, preobremenjenosti nadzornih institucij, slabšem izvajanju načrta integritete, neustrezne zaščite prijaviteljev ter nizke ravni zaupanja državljanov v učinkovitost sistema. Pomembno vlogo pri preprečevanju kršitev imajo ozaveščanje in izobraževanje splošne javnosti, izvajanje načrta integritete, dosledna prijava o sumih kršitev integritete ter krepitev politične odgovornosti.
Ključne besede: integriteta, kršitve, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 04.09.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 14
Celotno besedilo (987,11 KB) |
3. Učni materiali projekta FAITH2025 Opis: FAITH (https://faithproject.info/index.php) je projekt Erasmus+, ki se je začel izvajati leta 2021 in je trajal do februarja 2025. Namen projekta je bil vzpostaviti minimalne standarde za akademsko integriteto na visokošolskih ustanovah, preprečiti goljufivo vedenje med študenti in podpreti tiste, ki jih je prizadela akademska nepoštenost. S pomočjo najboljših praks je projekt FAITH razvil politike, usmerjevalno gradivo, tečaje, delavnice in interaktivni spletni portal za spodbujanje kulture akademske integritete in boj proti goljufanju na visokošolskih ustanovah. V kolekciji so zbrana učna gradiva, ki so bila izdelana ali prevedena v okviru tega projekta.
Ključne besede: akademska integriteta, plagiatorstvo, učna gradiva, politike na področju akademske integritete, raziskovalna integriteta, upravljanje s podatki, etika raziskovanja
Objavljeno v DKUM: 18.04.2025; Ogledov: 0; Prenosov: 0
Gradivo je zbirka in zajema 6 gradiv! |
4. Načrt integritete kot odraz integritete organizacij v SlovenijiJasna Fedran, Matevž Bren, Brane Ažman, Bojan Dobovšek, 2024, izvirni znanstveni članek Opis: Namen prispevka: Slovenija je v okviru protikorupcijskega zakona leta 2010 sprejela določbo, s katero javnim organizacijam oziroma institucijam javnega sektorja (v nadaljevanju: zavezanci) nalaga dolžnost sprejetja oziroma obveznost izdelave lastnih načrtov integritete (implementacija načrtov integritete v Sloveniji). Sprva je zakon določal, da morajo zavezanci načrt integritete sprejeti do 5. 6. 2011, a je bil rok na podlagi uveljavitve novele zakona podaljšan, in sicer do 5. 6. 2012. Kljub navedenemu nekateri zavezanci načrta integritete niso sprejeli pravočasno. Da bi ugotovili vzroke za nepravočasen sprejem, smo preliminarno izvedli kvalitativno raziskavo, na podlagi te pa glavno kvantitativno raziskavo. Metode: Opravljeno je bilo sistematično slučajno vzorčenje. Populacijo so sestavljali vsi zavezanci, zbiranje podatkov pa smo izvedli s spletno anketo na verjetnostnem vzorcu 658 zavezancev, delež odgovorov je bil 50,3-odstoten. Seznam zavezancev smo pridobili od Komisije za preprečevanje korupcije. Na tako zbranih podatkih smo testirali veljavnost merskega instrumenta s faktorsko in regresijsko analizo, s t-testom pa preverili hipotezi in odgovorili na raziskovalni vprašanji. Idejo za oblikovanje merskega instrumenta Integriteta organizacije smo pridobili iz obstoječe literature, merski instrument za Načrt integritete pa smo v celoti sestavili sami. Podatki so bili analizirani s programskim orodjem za statistično obdelavo podatkov IBM SPSS, verzija 23, in s programskim orodjem za modeliranje strukturnih enačb IBM SPSS AMOS, verzija 21. Ugotovitve: V kvalitativni raziskavi v letu 2013 smo ugotovili, da so zavezanci k implementaciji načrta integritete pristopali različno, z večjo ali manjšo podporo vodstva, kot tudi, da vsi zavezanci načrta integritete niso sprejeli oziroma izdelali v okviru zakonsko določenega roka, zato smo v sklopu kvantitativnega proučevanja v letu 2018 raziskavo v določenem obsegu ponovili. Ugotovili smo, da integriteta organizacije ni bila povezana z razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete in da so od demografskih podatkov z razlogi povezane starost, delovna doba in raven organizacije. Izvirnost/pomembnost prispevka: Prispevek prikaže pomembnost integritete organizacij oziroma integritete institucij javnega sektorja, pri čemer ima z vidika zastavljenih raziskovalnih vprašanj in postavljenih hipotez načrt integritete ravno tako pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj smo v sklopu znanstvenega raziskovanja prvi prišli do rezultatov in ugotovitev o vplivu integritete organizacije in ravni organizacije na pravočasnost sprejetja načrtov integritete oziroma njegove implementacije v Sloveniji.
Ključne besede: integriteta, integriteta organizacije, načrt integritete, javni sektor, Slovenija
Objavljeno v DKUM: 22.10.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 37
Celotno besedilo (404,82 KB)
Gradivo ima več datotek! Več... |
5. Integriteta športna [i. e. športa] na preizkušnji: doping in njegov vpliv na atletiko : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko deloMaja Bedrač, 2024, diplomsko delo Opis: Diplomsko delo "Integriteta športa na preizkušnji: Doping in njegov vpliv na atletiko" se osredotoča na problematiko dopinga v športu, zlasti v atletiki, ter raziskuje njegov vpliv na integriteto športa ter ozaveščenost in dojemanje športnikov glede uporabe prepovedanih substanc. Raziskava zajema kombinacijo kvantitativnih in kvalitativnih metod, vključno z anonimno spletno anketo med 124 športniki različnih disciplin ter analizo odmevnih primerov dopinga v medijih in pregledom literature protidopinških organizacij. Rezultati raziskave kažejo, da je integriteta športnih tekmovanj resno ogrožena zaradi uporabe dopinga ter da je stopnja ozaveščenosti športnikov o nevarnostih dopinga nizka. Ugotovljeno je tudi, da pomembno vlogo pri preprečevanju uporabe dopinga igrajo protidopinške organizacije. Mnenja športnikov kažejo na potrebo po izboljšanju ozaveščenosti, učinkovitejših ukrepih proti dopingu in strožjih kaznih za kršitelje. Zaključek diplomskega dela poudarja potrebo po izboljšanju ozaveščenosti športnikov o nevarnostih in posledicah dopinga ter po okrepitvi protidopinških ukrepov in kazni. Prav tako je predlagano tesnejše sodelovanje med športnimi organizacijami in protidopinškimi agencijami za zagotovitev poštene in zdrave športne klime.
Ključne besede: doping, atletika, integriteta, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 20.09.2024; Ogledov: 0; Prenosov: 23
Celotno besedilo (1,78 MB) |
6. |
7. Etika v Oddelku za organizirano kriminaliteto Sektorja kriminalistične policije Policijske uprave LjubljanaJure Rus, Tanja Repnik, Damjan Žgajner, Vinko Gorenak, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijsko delo, policisti, kriminalistična policija, kriminalisti, etika, integriteta
Objavljeno v DKUM: 29.03.2024; Ogledov: 160; Prenosov: 14
Celotno besedilo (834,47 KB) |
8. |
9. |
10. Integriteta policijskih managerjev in njen vpliv na policijsko subkulturoJanez Mekinc, Andrej Anžič, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci Ključne besede: policija, policijski managerji, etika, policijska subkultura, neetično vedenje, delovno mesto, korupcija, integriteta
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 212; Prenosov: 8
Celotno besedilo (194,86 KB) |
