| | SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


1 - 10 / 36
Na začetekNa prejšnjo stran1234Na naslednjo stranNa konec
1.
Model krepitve integritete policistov
Robert Šumi, Aleksander Koporec Oberčkal, Damjan Razinger, 2007, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policisti, integriteta, korupcija, preprečevanje
Objavljeno v DKUM: 30.05.2024; Ogledov: 60; Prenosov: 1
.pdf Celotno besedilo (744,69 KB)

2.
3.
Načrti integritete kot prevencija korupcije
Bojan Dobovšek, Grega Kordež, 2005, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: korupcija, preprečevanje, preventiva, etika, integriteta
Objavljeno v DKUM: 21.03.2024; Ogledov: 126; Prenosov: 6
.pdf Celotno besedilo (208,45 KB)

4.
Vzroki za nezadovoljstvo z delom v policiji
Andrej Anžič, Dean Confidenti, 2005, objavljeni znanstveni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policisti, policijsko delo, zadovoljstvo pri delu, etika, integriteta
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 132; Prenosov: 7
.pdf Celotno besedilo (243,42 KB)

5.
Integriteta policijskih managerjev in njen vpliv na policijsko subkulturo
Janez Mekinc, Andrej Anžič, 2003, objavljeni strokovni prispevek na konferenci

Ključne besede: policija, policijski managerji, etika, policijska subkultura, neetično vedenje, delovno mesto, korupcija, integriteta
Objavljeno v DKUM: 19.03.2024; Ogledov: 167; Prenosov: 4
.pdf Celotno besedilo (194,86 KB)

6.
Integriteta vodij policijskih postaj kot temelj uspešnosti delovanja policijskih postaj : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Danijel Škoberne, 2023, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo je nastalo z namenom prikaza pomena integritete policijskih vodij na nivoju policijskih postaj v Republiki Sloveniji. Ugled policije v širši javnosti je predvsem odvisen od delovanja policistov neposredno na terenu, le te pa vodijo načelniki policijskih postaj oziroma njihovi pomočniki. V zvezi s tem je še kako pomembno, da so na navedena delovna mesta postavljeni ljudje, ki imajo vodstvene sposobnosti, predvsem pa da podrejene vodijo z zgledom in da se zavedajo pomena integritete. Uspešnost delovanja policijskih postaj je lahko torej odvisna od uspešnega vodje z visoko stopnjo integritete. Opisali smo razmejitev med managerjem in vodjo ter opisali vrline dobrega vodje. V nalogi smo opisali organiziranost slovenske policije in opisali izbirne postopke za zasedbo delovnih mest načelnika oziroma pomočnika načelnika policijske postaje. Še posebej nas je zanimalo, kako v praksi poteka izbor kandidatov in kako se v izbirnem postopku izražajo etične in moralne vrednote posameznika. V ta namen smo opravili intervju z uslužbenko, ki opravlja naloge v SDP večje Policijske uprave, ki nam je prikazala, kako poteka izbor kandidatov v praksi in poudarila nekatere pomanjkljivosti. Zanimalo nas je tudi mnenje uslužbencev policije, ki zasedajo vodstvena delovna mesta na policijskih postajah znotraj Policijske uprave Celje. V ta namen je bila izdelana anketa, za izvedbo ankete pa smo pridobili soglasje Centra za raziskovalne dejavnosti, Policijske akademije. S pomočjo ankete smo odgovorili na postavljene hipoteze in v splošnem ugotovili, da se vodje zavedajo pomena integritete.
Ključne besede: vodje policijskih postaj, integriteta, vrline, izbirni postopek, policijske postaje, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 26.05.2023; Ogledov: 547; Prenosov: 89
.pdf Celotno besedilo (1,47 MB)

7.
Korupcija in boj proti korupciji : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Varnost in policijsko delo
Vern Kragelj, 2021, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu, smo se posvetili nastanku korupcije, njenemu zatiranju, organizacijam, ki se ukvarjajo z zatiranjem korupcije, ter primerjavo stopnje korupcije in načinov spoprijemanja s tem pojavom Danske in Somalije. Korupcija v modernem svetu predstavlja enega večjih problemov. Z gotovostjo lahko trdimo, da to še zdaleč ni nek nov problem, saj se z njo spopadamo že tisočletja. Je pojav, ki ga je zelo težko odkriti in dokazati, zato se redko srečamo s kakšno prijavo in škandalom povezanim s korupcijo. S pomočjo korupcije se na napačna mesta lahko prebijejo napačni ljudje, to pa lahko vpliva zelo slabo na prebivalstvo in samo kvaliteto življenja v državi. Kršitelji s korupcijo poskrbijo za svoje dobro, medtem pa lahko močno oškodujejo druge ljudi, državo, podjetja ali katero koli drugo institucijo v kateri so prisotni. S pomočjo organizacij in njihovih dokumentov, oziroma listin, ki podprejo države pri zatiranju korupcije, se veliko držav do neke mere otepe te problematike, vendar pa korupcije še nikomur ni uspelo popolnoma izbrisati. Organizacije se s svojimi listinami in dokumenti močno trudijo, da zatrejo ta škodljiv pojav, najbolj pomembne pa so pri zatiranju korupcije države, katerih naloga je, da ukrepe ustrezno implementirajo, poostrijo zakonodajo, izboljšajo integriteto, kršitelje ustrezno kaznujejo in s tem pripomorejo, da se morebitni bodoči kršitelji premislijo. Pomembno pa je tudi to, da se na prava mesta postavijo pravi in zaupanja vredni ljudje, z visoko stopnjo integritete in poštenosti. Korupcija najbolj škoduje slabše razvitim državam in državam v tranziciji, ter s tem posledično tudi njihovim prebivalcem, ki posledično najbolj nastradajo zaradi škodljivih posledic korupcije na državo in na način življenja v njej. Korupcija navadno najbolj tepe ljudi srednjega ali nižjega razreda, saj si posamezniki na visokih položajih vzamejo toliko sredstev zase, da le teh za nižji sloj zmanjka. Prav zaradi tega je zatiranje korupcije izredno pomembno, saj moč držav stoji na ramenih običajnih, delovnih ljudi, ki pa zaradi slabih razmer, ki jih povzroča korupcija, svoje domovine prepogosto zapuščajo, z namenom iskanja boljšega življenja drugje.
Ključne besede: korupcija, integriteta, preprečevanje korupcije, primerjave, Danska, Somalija, diplomske naloge
Objavljeno v DKUM: 12.01.2022; Ogledov: 933; Prenosov: 161
.pdf Celotno besedilo (634,86 KB)

8.
Povezanost integritete organizacije z načrtom integritete
Jasna Fedran, Matevž Bren, Brane Ažman, Bojan Dobovšek, 2021, izvirni znanstveni članek

Opis: Namen prispevka: Republika Slovenija je leta 2004 vstopila v Evropsko unijo, s čimer se je zavezala, da bo kot članica unije v nadaljevanju uresničevala predpise in priporočila unije, med drugim, tudi s področja preprečevanja in omejevanja korupcije. Z namenom vzpostavitve primerno visoke ravni protikorupcijske kulture na osebni in splošni družbeni ravni je ustanovila protikorupcijski organ, danes imenovan Komisija za preprečevanje korupcije Republike Slovenije, ki v luči realizacije določenih ciljev oziroma ukrepov za dosego navedenega, na podlagi ustave in zakona, preprečuje in omejuje korupcijo, krepi pravno državo ter integriteto in transparentnost delovanja družbe. Eden izmed mehanizmov oziroma ukrepov v sklopu realizacije protikorupcijskih ciljev komisije je načrt integritete, ki je od leta 2012 zavezujoč za vse institucije slovenskega javnega sektorja (zavezanci). Namen tega prispevka je ugotoviti, ali sta integriteta organizacije in načrt integritete povezana. Metode: Da bi pridobili odgovor na zastavljeno raziskovalno vprašanje oziroma preverili zastavljene hipoteze, je bilo opravljeno spletno anketiranje z zavezanci za izdelavo načrta integritete. Spletno anketiranje je bilo izvedeno v letu 2018, sodelovalo je 331 zavezancev, kar je 16,8 % vseh zavezancev v Republiki Sloveniji. Izbor vzorca je bil verjetnostni. V sklopu statistične obdelave podatkov je bila s Cronbachovim koeficientom preverjena zanesljivost vprašalnika, veljavnost merskega instrumenta z eksploratorno faktorsko analizo, s t-testom razlika v mnenju in demografski značilnosti zavezancev na lokalni in državni ravni, hipoteza pa je bila preverjena s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije. Ugotovitve: Avtorji ugotavljajo, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana oziroma da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Izvirnost/pomembnost prispevka: Pomembnost prispevka je v neizbežnosti preventivnega delovanja javnih institucij v boju zoper fenomen, imenovan korupcija, pri čemer ima integriteta organizacije oziroma integriteta javne institucije pomembno vlogo. Prispevek je izviren, saj so avtorji v sklopu kvantitativnega znanstvenega raziskovanja prišli do rezultatov in ugotovitev, na podlagi katerih so dognana prva znanstvena spoznanja o načrtih integritete v Republiki Sloveniji.
Ključne besede: korupcija, preprečevanje korupcije, integriteta organizacije, načrt integritete, statistično značilna povezava
Objavljeno v DKUM: 06.09.2021; Ogledov: 791; Prenosov: 46
URL Povezava na datoteko
Gradivo ima več datotek! Več...

9.
Načrt integritete kot oblika preprečevanja korupcije v Republiki Sloveniji : doktorska disertacija
Jasna Fedran, 2020, doktorska disertacija

Opis: Naš osnovni namen v sklopu kvalitativnega in kvantitativnega raziskovanja je bil ugotoviti, kateri najpomembnejši dejavnik je vzročno pomembno povezan z načrtom integritete, proučiti njegov vpliv na načrt integritete in poiskati razlog za razlike v postopkih zavezancev pri načrtu integritete, zlasti ob njegovi prvi implementaciji, s tem pa podrobneje proučiti in raziskati ta aktualni mehanizem za preprečevanje korupcije. V okviru kvalitativnega raziskovanja sta bila zastavljena dva cilja in postavljeni dve raziskovalni vprašanji, ki sta izhajali iz ciljev. V sklopu prvega cilja in prvega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da 8,39 odstotka zavezancev načrta integritete ni implementiralo v okviru zakonsko določenega roka, kot ključni razlog za to je bila ugotovljena kadrovska preobremenjenost ali kadrovski primanjkljaj v organizaciji. V sklopu drugega cilja je bilo ugotovljeno, da so bili pri implementaciji načrta integritete uspešnejši zavezanci na državni ravni, v primerjavi z zavezanci na lokalni ravni. V sklopu drugega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da je načrt integritete smiseln, smotrn, koristen in nujen preventivni protikorupcijski ukrep, a so bila ob tem podana tudi priporočila za njegovo izboljšanje, ki so bila na pobudo Komisije za preprečevanje korupcije RS predstavljena funkcijskim strokovnim nosilcem in vodstvu Komisije, ob tem so bila v nadaljevanju večinoma upoštevana. Tudi za kvantitativno raziskovanje sta bila zastavljena dva cilja. V sklopu prvega cilja so bili ugotovljeni statistično značilni povezanost, vpliv in razlike med spremenljivkami, kot so integriteta organizacije, načrt integritete, demografski in drugi podatki. V sklopu drugega cilja so bili pridobljeni odgovori na vprašanja, na katera med predhodno raziskavo nismo prejeli odgovorov, in odgovori, ki so dodatno potrdili rezultate, pridobljene v predhodni raziskavi. Postavljeni so bili tudi glavno raziskovalno vprašanje, osem raziskovalnih vprašanj in osem izvedenih hipotez. V sklopu glavnega raziskovalnega vprašanja je bilo ugotovljeno, da stopnja integritete organizacije vpliva na sprejetost in ponotranjenje vsebine načrta integritete, vendar ta ni bila razlog za neuspešno implementacijo načrtov integritete nekaterih zavezancev v Sloveniji v letu 2012. Naša prva hipoteza je bila, da sta integriteta organizacije in načrt integritete statistično značilno povezana ali da med njima obstaja pozitivna statistično značilna korelacija. Druga hipoteza je bila, da integriteta organizacije statistično značilno vpliva na načrt integritete. Tretja hipoteza je bila, da izmed demografskih in drugih podatkov na načrt integritete statistično značilno najbolj vpliva integriteta organizacije. Četrta hipoteza je bila, da v načrtu integritete obstajajo statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Peta hipoteza je bila, da je integriteta organizacije statistično značilno vplivala na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012). Šesta hipoteza je bila, da je z vidika demografskih podatkov na razloge za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilno najbolj vplivala raven organizacije. Sedma hipoteza je bila, da so med razlogi za nepravočasno sprejetje načrtov integritete (do roka 5. 6. 2012) statistično značilne razlike med zavezanci na lokalni in državni ravni. Zadnja, osma hipoteza pa je bila, da med pravočasnostjo sprejetja načrtov integritete (tj. do roka 5. 6. 2012) in ravnjo organizacije obstaja statistično značilna povezanost ali (so)odvisnost. Hipoteze so bile preverjene z multivariatnimi statističnimi metodami. Prva hipoteza je bila preverjena s faktorsko analizo, druga z regresijsko in SEM-analizo, tretja, peta in šesta hipoteza z regresijsko analizo, četrta z diskriminantno analizo, sedma s t-testom in osma hipoteza s hi-kvadrat testom. Na podlagi rezultatov izvedenih analiz so bile vse hipoteze, razen pete, potrjene.
Ključne besede: preprečevanje korupcije, integriteta, načrti integritete, integriteta organizacije, modeliranje strukturnih enačb, doktorske disertacije
Objavljeno v DKUM: 21.01.2021; Ogledov: 2649; Prenosov: 746
.pdf Celotno besedilo (6,91 MB)

10.
Ocena prebivalcev Slovenije o izpolnjevanju določil kodeksa policijske etike pri slovenskih policistih : diplomsko delo visokošolskega študijskega programa Informacijska varnost
Rok Jakomin, 2020, diplomsko delo

Opis: Zaposleni v policiji se pri svojem delu dnevno srečujejo s situacijami, v katerih so potrebne hitre in razumne odločitve. Svoje delo morajo opraviti pravilno tako z vidika zakonitosti kot etičnosti. Policijski poklic je z etičnega vidika zelo občutljiv, saj mora policist ščititi svobodo vseh državljanov pred nasilnim poseganjem kršilcev v svobodo in dostojanstvo drugih. V diplomski nalogi so uvodoma predstavljeni pojmi etika, morala, integriteta ter poslovna in poklicna etika. Različni etično-moralni kodeksi predstavljajo vzorec vedenja in delovanja v posamezni družbi. Policisti spadajo med javne uslužbence, ki morajo svoje delo in naloge opravljati v javnem interesu. Od njih se pričakuje odgovorno ravnanje in delovanje na podlagi splošno priznanih etičnih norm. Le policisti z visoko stopnjo integritete lahko svoje delo opravljajo v skladu s pričakovanji in z zahtevami družbe. Naloga se osredotoča na razumevanje določil kodeksa policijske etike s strani javnosti in preverjanje njegovega izpolnjevanja in upoštevanja s strani zaposlenih v policiji. V nalogi je podrobno opisana vsebina temeljnih načel in določb kodeksa, ki so v pomoč policistom pri opravljanju njihovega poklica. V empiričnem delu naloge je predstavljena metoda anketiranja in vsebina vprašanj, zastavljenih anketiranim. Glavni cilj raziskave je s pomočjo ankete pridobiti mnenje slovenske javnosti o pomembnosti načel Kodeksa policijske etike. Rezultati ankete kažejo, da je slovenska javnost z vsebino Kodeksa policijske etike seznanjena le v majhni meri. Vendar pa se anketirancem zdi uporaba načel, zapisanih v kodeksu, zelo pomembna za opravljanje vsakdanjega dela policistov, a so mnenja, da jih policisti pri svojem delu dejansko ne upoštevajo vedno. Iz rezultatov ankete je razvidno tudi, da je stopnja zaupanja v slovensko policijo visoka.
Ključne besede: diplomske naloge, etika, morala, integriteta, slovenska policija, kodeks policijske etike
Objavljeno v DKUM: 29.09.2020; Ogledov: 1007; Prenosov: 96
.pdf Celotno besedilo (1,20 MB)

Iskanje izvedeno v 14.69 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici