SLO | ENG | Piškotki in zasebnost

Večja pisava | Manjša pisava

Iskanje po katalogu digitalne knjižnice Pomoč

Iskalni niz: išči po
išči po
išči po
išči po
* po starem in bolonjskem študiju

Opcije:
  Ponastavi


91 - 100 / 308
Na začetekNa prejšnjo stran6789101112131415Na naslednjo stranNa konec
91.
Uporaba računalniško podprte procesne tehnike za integracijo industrijskih procesov
Hela Tokoš, 2009, doktorska disertacija

Opis: Procesna integracija je učinkovito orodje, ki omogoča podjetjem, da obstoječo proizvodnjo prilagodijo načelom trajnostnega razvoja, saj lahko z integracijo znižajo porabo sveže vode, toplote, električne energije in drugih virov ter zmanjšajo okoljske obremenitve. Orodja računalniško podprte procesne tehnike, ki temeljijo na matematičnem programiranju, omogočajo sistematično in simultano obravnavanje procesnih problemov. Uporaba v realnih industrijskih primerih pogosto zahteva različne modifikacije modelov, da bi jih prilagodili dejanskem stanju v proizvodnji in dobili uporabne rezultate za podjetje. V doktorski disertaciji smo se osredotočili na znižanje porabe treh najpomembnejših virov, tj. vode, toplote in električne energije, ter na kvantitativno oceno trajnostnih kazalcev. V primeru integracije vodnega sistema smo izhajali iz mešanega celoštevilskega nelinearnega problema (MINLP), ki sta ga razvila Kim in Smith (2004) za načrtovanje šaržnih vodnih sistemov. Njuno matematično formulacijo smo nadgradili za potrebe študijskega primera z možnostmi za: a) ponovno uporabo vode med kontinuirnimi in šaržnimi pocesi, b) namestitev zbiralnika za neizkoriščen odpadni koninuirni tok, ki se lahko ponovno uporabi v časovnih intervalih, ko kontinuirni proces ne obratuje in c) namestitev lokalnih čistilnih naprav na mestu nastajanja odpadne vode. Model omogoča izbiro med šaržnimi in kontinuirnimi čistilnimi napravami ter simultano določi časovni načrt obratovanja šaržnih čistilnih naprav glede na nespremenljiv časovni načrt proizvodnje. Za integracijo vodnih sistemov več obratov smo v doktorski disertaciji predlagali večnivojski pristop, ki temelji na uporabi razvitih modelov. Pristop smo preizkusili pri integraciji vodnih porabnikov proizvodnega in polnilnega sektorja na realnem industrijskem primeru pivovarne. V primeru toplotne integracije šaržnih procesov smo izhajali iz mešanega celoštevilskega linearnega problema (MILP), ki sta ga razvila Lee in Reklaitis (1995) za integracijo cikličnih šaržnih procesov. Privzeti model iz literature smo spremenili v treh korakih z namenom, da ga prilagodimo dejanskem stanju v proizvodnji: a) v časovni načrt smo poleg toplih in hladnih tokov vključili tudi procese brez temperaturnih sprememb, b) omogočili smo cepljenje tokov oz. večkratne stike in c) definirali ekonomsko namensko funkcijo namesto relativnega prihranka kot v osnovni formulaciji. Razširjeni problem MILP smo preizkusili na primeru varilnice v pivovarni. Poligeneracijski sistemi omogočajo hkratno pridobivanje električne in/ali mehanske energije ter toplote in hladu iz istega goriva. Za primer pivovarne smo razvili poenostavljen matematični model MILP za študijo možnosti različnih poligeneracijskih sistemov in izbor optimalnega. V superstrukturo smo vključili kogeneracijske in trigeneracijske sisteme s protitlačno parno turbino in kogeneracijski sistem s plinsko turbino. Podjetja nadzirajo svoj napredek k trajnostni proizvodnji in celotnemu poslovanju s spremljanjem okoljskih, družbenih in ekonomskih kazalcev ter sestavljenega kazalca trajnostnega razvoja. Zato smo poleg ekonomskih učinkov rezultatov procesne integracije analizirali tudi njihov vpliv na trajnostne indikatorje. V študijskem primeru obrata pivovarne bi s predlaganimi integracijskimi ukrepi znižali specifično porabo vode za 25 % in specifično porabo toplote za 3,2 %. Z namestitivijo kogeneracijskega sistema s protitlačno parno turbino bi znižali strošek nakupa električne energije za 42 % in emisijo CO2 za 45 %. Ekonomska upravičenost vseh projektov je pozitivna. Izboljšal bi se tudi indeks trajnostnega razvoja in sicer za 2 %.
Ključne besede: integracija vodnih sistemov, toplotna integracija, poligeneracija, šaržni procesi, kontinuirni procesi, retrofit, industrijska aplikacija
Objavljeno: 22.12.2009; Ogledov: 2910; Prenosov: 160
.pdf Celotno besedilo (2,32 MB)

92.
POMOČ ŠOLSKEGA SVETOVALNEGA DELAVCA UČITELJU PRI RAZUMEVANJU IN UPOŠTEVANJU INTERKULTURNOSTI
Valentina Lebar, 2009, diplomsko delo

Opis: Današnja družba predstavlja areno najrazličnejših kultur, katerih značilnosti se med seboj prepletajo. Vsaka kultura se poizkuša čim bolj uveljaviti in tako pridobiti na moči. Tekmovalnost kultur se odraža tudi v sistemu vzgoje in izobraževanja, kjer se srečujejo različni otroci, različni po kulturi, talentih, sposobnostih pa tudi družbenem in socialnem položaju. Ta pluralnost je tako deležna vse večje pozornosti učiteljev in svetovalnih delavcev, katerih delo ima zaradi tega nekatere posebnosti, ki jih mora tako učitelj kot svetovalec poznati, saj lahko bistveno vplivajo na učinkovitost njegove pomoči in delovanja. Iz leta v leto tako postaja vse bolj pomembno razumevanje in upoštevanje interkulturnosti ter interkulturalizma kot pedagoškega načela. Slednje, dojemanje in upoštevanje interkulturnosti kot načela v šoli, je bil tudi naš cilj v tej diplomski nalogi. Osredotočili smo se predvsem na vključevanje interkulturnih vsebin v kurikulum in na interkulturne svetovalne kompetence svetovalnih delavcev ter kompetence učiteljev. Posebne obravnave so bili deležni tudi Romi, ki jih država v zadnjih letih trudi v največji možni meri integrirati v sistem vzgoje in izobraževanja. Prizadevanje države je, kot smo ugotovili v teoretičnem delu, odvisno od večjega števila pomembnih dejavnikov, ki jih raziskali s pomočjo anketnega vprašalnika v empiričnem delu. Naše pozornosti sta bila posebej deležna učitelj in svetovalni delavec, njuno soočanje in medsebojna kooperativnost. S pomočjo več spremenljivk smo prikazali razlike v dojemanju interkulturnosti med učitelji, ki se neposredno srečujejo z romskimi otroki in tistimi, ki se s temi otroki neposredno ne srečujejo.
Ključne besede: interkulturnost, učitelj, empatija, svetovalni delavec, interkulturne svetovalne kompetence, romski otroci, integracija
Objavljeno: 23.12.2009; Ogledov: 2503; Prenosov: 516
.pdf Celotno besedilo (916,51 KB)

93.
SAMOPODOBA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI IN OTROK BREZ POSEBNIH POTREB V OŠ
Ksenija Potočnik, 2009, diplomsko delo

Opis: Teoretičen del diplomske naloge se izhodiščno nanaša na družino, znotraj katere so otroci deležni prvih življenjskih izkušenj. Mnoge osebnostne poteze se namreč oblikujejo že v prvih letih življenja in tako iz odnosov z najbližjimi osebami v družini izvirajo tudi prve čustvene in socialne izkušnje otroka. Občutek sprejetosti in podpore v družini pozitivno vpliva na otrokovo samopodobo, pomanjkanje tega občutka pa lahko močno okrni možnosti za razvoj njegove pozitivne samopodobe. Diplomsko delo naveže pojem samopodobe tudi na otroke s posebnimi potrebami. Zanima nas, če obstajajo razlike v samopodobi otrok s posebnimi potrebami in otrok brez posebnih potreb v OŠ. Z vstopom v šolo pridobi na pomenu poleg socialne in telesne samopodobe tudi posebna dimenzija samopodobe, imenovana akademska samopodoba. Poglavje v našem delu je tako namenjeno tudi vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji. Tukaj smo izpostavili tudi danes naraščajoč konsenz vključevanja otrok s posebnimi potrebami v redne OŠ in prednosti ter slabosti le-tega. Empirični del diplomske naloge se nanaša na rezultate, pridobljene z anketnim vprašalnikom avtorjev Cambra in Silvestre (2003), povzetim po Schmidt in Čagran (2006). Lestvico sestavlja 23 trditev, ki se nanašajo na akademsko, socialno in telesno dimenzijo samopodobe. Vprašalnik je bil opravljen na vzorcu učencev tretje triade rednih osnovnih šol in osnovnih šol s prilagojenih programov, in sicer 144 učencev iz rednih OŠ in 54 učencev iz šol s prilagojenim programom. Med rednimi osnovnimi šolami smo v vzorec zajeli učence OŠ pod goro Slov. Konjice in OŠ Kebelj. Med osnovnimi šolami s prilagojenim programom pa so v raziskavi sodelovali učenci OŠ V parku Slov. Konjice, OŠ Minke Namestnik Slov. Bistrica in OŠ Gustava Šiliha Maribor.
Ključne besede: družina, samopodoba, identiteta, akademska samopodoba, telesna samopodoba, socialna ali medosebna samopodoba, mladostniki, otroci s posebnimi potrebami, integracija, inkluzija, redne OŠ, OŠ s prilagojenim programom.
Objavljeno: 06.01.2010; Ogledov: 5049; Prenosov: 1261
.pdf Celotno besedilo (1,46 MB)

94.
INTEGRACIJA/INKLUZIJA OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI Z VIDIKA VZGOJITELJIC V VRTCIH OBČINE ŠENTJUR
Tjaša Korun, 2009, diplomsko delo

Opis: Diplomsko delo obravnava integracijo/inkluzijo otrok s posebnimi potrebami v vrtce. Integracija/inkluzija je dolgoročen razvojni proces, ki teče vse od rojstva. Pomeni vključevanje otrok s posebnimi potrebami v redne skupine vrtcev ali šol zaradi boljšega usposabljanja otroka, socialnega zorenja zdravih otrok, zaradi spoznavanja in sprejemanja različnosti v družbi nasploh. Integracija/inkluzija omogoča, da se vključujejo v vzgojno-izobraževalne ustanove vsi otroci s svojimi individualnimi značilnostmi in posebnostmi, interesi, hkrati s tem pa oblikuje in omogoča vrtec različnih vedenj in ponuja pomembne in individualne prilagoditve izobraževanja vsakemu otroku v skupnosti oddelka (Kogovšek, Ozbič, Košir, 2009). Za dosego vsega tega pa je potrebno zagotoviti ustrezne pogoje. Ker v zadnjih letih v Sloveniji vse bolj težimo k postopni integraciji in inkluziji otrok s posebnimi potrebami v redne skupine vrtca in šole, sem v teoretičnem delu izpostavila oba izraza in ugotavljala njun pomen ter s čim se povezujeta. Prav tako sem podrobneje opredelila otroke s posebnimi potrebami, vlogo vzgojitelja/učitelja, defektologa do integracije/inkluzije ter stališča vzgojiteljev in specialnih pedagogov do integracije/inkluzije ter pogoje za uspeh le-te. V drugem, empiričnem delu sem se osredotočila na vzgojiteljice kot neposredne udeleženke vzgoje in izobraževanja. Zanimala so me nekatera mnenja vzgojiteljic o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami v redne skupine vrtcev in o pogojih za uspeh le-te. Pridobljeni rezultati kažejo na to, da vprašane vzgojiteljice v nekaterih mnenjih o integraciji/inkluziji otrok s posebnimi potrebami in o pogojih za uspeh le-te izražajo pozitivno mnenje, v nekaterih so neopredeljene ali pa imajo negativno mnenje.
Ključne besede: integracija, inkluzija, otroci s posebnimi potrebami, vrtec, pogoji
Objavljeno: 04.01.2010; Ogledov: 12415; Prenosov: 3203
.pdf Celotno besedilo (481,79 KB)

95.
PROCES ZDRUŽEVANJA/PREVZEMA PODJETIJ - DROGA KOLINSKA
Borut Planinšek, 2009, diplomsko delo

Opis: Procesi združitev in prevzemov so v svetu že nekaj desetletij nekaj povsem običajnega in včasih tudi nujno potrebnega. Vse hujša konkurenca na mednarodnem tržišču, skokovito naraščanje pomena intelektualnega kapitala in inovacij, pomena informacij ter razvitih tehnologij postajajo ključni dejavniki v boju za dobiček. V Sloveniji so se tovrstni procesi začeli kmalu po osamosvojitvi in postajali z leti vse pogostejši. Podjetja so se z odpiranjem navzven soočila z globalizacijo, hudo konkurenco in novimi poslovnimi priložnostmi. Dobri menedžerji so se začeli zavedati prednosti skupnega nastopa na trgu, a hkrati tudi težav, ki lahko nastanejo ob združevanju dveh samostojnih entitet. Velik delež (če ne največji) podjetij je ubral drugačno, ustaljeno pot. Neustrezno, dokaj zaprto in enosmerno komuniciranje, ignoriranje organizacijske kulture in želja ter potreb zaposlenih je pripeljalo do številnih težav, posledica katerih je bilo veliko nezadovoljstvo, številna odpuščanja in nenazadnje tudi odhod sposobnih ljudi. Ironija postane še večja, če pridemo do spoznanja, da so prav ti ljudje s svojim znanjem, sposobnostmi in izkušnjami pred tem ogromno prispevali k razvoju in učinkovitosti poslovanja danega podjetja. Še posebej se je to vrstno dogajanje v Sloveniji odrazilo na trgovinskem sektorju, bančnem sektorju, pivovarski industriji in živilski industriji, kjer je bilo za pričakovati, najhujše konkurenčne pritiske. V primeru združitve Droge Kolinske, so se pokazale vse pasti trka organizacijskih kultur in nekaterih napačnih ali preuranjenih odločitev vodstva. Najbolj izpostavljeni problemi, ki so vodili v trk organizacijskih kultur so bili: - boj za oblast med menedžmentom v podjetju, - izguba najboljših strokovnjakov — t.i. beg možganov, - nejasnosti glede pravil in načinov vodenja ter izvajanja procesov, - slabo komuniciranje in - sovražnost med skupinami Prevzemi in združitve vselej prinašajo spremembe in drugačne pristope k opravljanju nalog in doseganju skupnih ciljev. Ključ do uspeha je v integraciji podjetij. V obravnavanem podjetju je še posebno težavo povzročilo lastniško obvladovanje lastnika, ki ni imel jasno zastavljenih ciljev in vizije združenega podjetja, ampak so ga k združevanju in obvladovanju omenjenih družb vodili nekateri drugi apetiti.
Ključne besede: proces združevanja in prevzemov, trk organizacijskih kultur, beg možganov, komuniciranje, integracija podjetij.
Objavljeno: 19.05.2010; Ogledov: 2055; Prenosov: 282
.pdf Celotno besedilo (363,15 KB)

96.
VPELJAVA SISTEMA EBA V PODJETJU ELEKTROSERVISI, D.D.
Miha Osredkar, 2010, diplomsko delo

Opis: V nalogi raziskujemo problem vpeljave oziroma integracije sistema za elektronsko poslovanje in elektronsko hranjenje dokumentov v obstoječ proces dela in ERP sistem podjetja. Gre za sodoben sistem poslovanja brez papirnega rokovanja z dokumenti, ki v primerjavi s klasičnim poslovanjem prinaša mnoge prednosti. Tehnika in tehnologija danes omogočata hitro procesiranje, izvajanje in reševanje problemov, vendar moramo te probleme in zahteve dobro poznati, razumeti in razložiti ponudnikom rešitve. Z analizo obstoječega informacijskega sistema smo ugotovili, da strojna oprema in povezanost oddaljenih lokacij omogočata vpeljavo brez večjih stroškov, nadgradnja pa bi trenutnemu sistemu močno povečala vrednost in hitro upravičila stroške nabave. Z analizo procesa obdelave vhodnega računa od vhoda do končne likvidacije smo ugotovili slabosti trenutnega načina dela in izrazili zahteve, ki jih mora nov sistem rešiti. V naslednjem koraku smo preučili in vpeljali sistem EBA, ki ponuja dobro rešitev problema iz analize obstoječega sistema. Postavili smo cilje, okvirni terminski plan vpeljave, datume testiranj in končni datum, ko mora sistem delovati v vseh zahtevanih točkah. Po vpeljavi smo analizirali uspeh zastavljenih ciljev, definirali nov proces in preučili možnosti za nadaljnji razvoj.
Ključne besede: elektronsko poslovanje, integracija, EBA
Objavljeno: 12.04.2010; Ogledov: 1620; Prenosov: 157
.pdf Celotno besedilo (1,16 MB)

97.
ANALIZA IN PRIMERJAVA ERP REŠITEV NA PRIMERU SAP IN ORACLE
Matjaž Podgornik, 2010, diplomsko delo

Opis: Osrednja tema diplomskega dela je informacijski sistem (IS) podjetja SAP ter primerjava s produktom konkurenčnega podjetja Oracle. Razložena je osnova informacijsko poslovnih rešitev, podrobna razčlenitev sistema SAP R/3 ter najnovejšega SAP ERP. Lotili smo se opisa tehničnih možnosti integracije sistema SAP z drugimi sistemi. Pri integracijah smo zasledili enostavnost uporabe spletnih storitev ter prednosti uporabe storitveno usmerjenih arhitektur (SOA). Izvedli smo primerjavo informacijskih sistemov podjetja SAP ter Oracle, ki je bila narejena z več parametričnim odločitvenim modelom. S tem odločitvenim modelom smo želeli predstaviti sistem učinkovitega odločanja, sploh pri tako zahtevnih in dragih investicijah. Primerjava je pokazala, da sta sistema tehnično primerljiva. Podjetje, ki uvaja nov IS, določi pomembnost kriterijev glede na njihove potrebe in poslovanje. Na koncu diplomskega dela je opis postopka uvedbe informacijskega sistema SAP ter kako je uvedba uspela v podjetju Mikro+Polo.
Ključne besede: SAP, Oracle, ERP, informacijski sistemi, spletne storitve, integracija sistemov, odločitveni sistemi
Objavljeno: 09.03.2010; Ogledov: 3200; Prenosov: 461
.pdf Celotno besedilo (1,01 MB)

98.
INTEGRACIJA PREDŠOLSKIH OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI V SKUPINO VRTCA IN MNENJA STARŠEV TER STROKOVNIH DELAVCEV
Nina Lipnik, 2010, diplomsko delo

Opis: Pred vami je diplomska naloga, v kateri sem se opredelila na integracijo predšolskih otrok s posebnimi potrebami v redne vrtce. Osredotočila sem se na mnenja vzgojiteljev in strokovnih delavcev, ki so v skupini v stiku s temi otroki, ter na mnenja staršev teh otrok. Zanimalo me je, kakšne so njihove izkušnje in, ali so v integracijo pozitivno ali negativno usmerjeni. Povod za mojo diplomsko nalogo je bilo moje delo spremljevalke deklice s posebnimi potrebami, tako sem pri njenem nastajanju izhajala tudi iz svojih izkušenj. V vrtec, kjer sem delala, sta bila vključena dva otroka s posebnimi potrebami. Poleg moje deklice, je drugo skupino obiskoval tudi deček z Downovim sindromom. Še preden sem izbrala tematiko diplomske naloge, sem pozorno spremljala njuno življenje v skupini in vse, kar je s tem povezano. Pozorna sem bila na to, kako se vključujeta pri različnih dejavnostih, kje sta bolj in kje manj aktivna, kako jih sprejemajo ostali otroci v skupini ter na odnos vzgojiteljev in staršev. V okviru raziskave sem ugotovila, da so med mnenji sodelujočih, staršev otrok s posebnimi potrebami in strokovnih delavcev vrtca, določene podobnosti in pa tudi razlike. Vsekakor pa obe skupini zaznavata integracijo kot pozitivno. Starši in strokovni delavci so mnenja, da se otroci s posebnimi potrebami v skupini ostalih vrstnikov dobro počutijo in da jim obiskovanje rednega vrtca samo koristi. To pa kaže na to, da je integracija uspešna.
Ključne besede: otroci s posebnimi potrebami, integracija, strokovni delavci vrtca, starši, medsebojni odnosi
Objavljeno: 10.03.2010; Ogledov: 2342; Prenosov: 569
.pdf Celotno besedilo (1,34 MB)

99.
PROIZVODNJA FORMALINA Z MANJŠO PORABO POGONSKIH SREDSTEV
Marko Bohanec, 2010, diplomsko delo

Opis: Za družbo Nafto Petrochem d.o.o, smo v diplomskem delu naredili raziskavo za proces proizvodnje formalina. Naša glavna naloga je bila učinkovitejša proizvodnja formalina, zato smo se usmerili v toplotno integracijo procesa. V delno integriranem procesu smo razpoložljivo toploto uporabili za segrevanje obstoječega srebrovega procesa in s tem zmanjšali porabo pogonskih sredstev, ter proizvodnjo nizkotlačne pare v oksidnem procesu. Simulacije smo izvajali z računalniškim procesnim simulatorjem Aspen Plus, v katerem smo spreminjali parametre, da smo dobili rezultate, katere smo nato podrobno analizirali. Z metodo analize uščipa smo podrobno preučili vse pridobljene podatke in ugotovili, kateri od podatkov se najbolj približajo vrednosti 1 maksimalne možne toplotne integracije v procesu.
Ključne besede: toplotna integracija, pogonska sredstva, proizvodnja nizkotlačne pare, maksimalna možna toplotna integracija procesa.
Objavljeno: 01.04.2010; Ogledov: 2080; Prenosov: 77
.pdf Celotno besedilo (1,53 MB)

100.
VPLIV CRM IN IP TELEFONIJE NA LOGOSTIČNE PROCESE
Gregor Bračko, 2010, diplomsko delo

Opis: V diplomskem delu smo opisali posredni vpliv CRM in IP telefonije na logistične procese. V prvem delu naloge smo podrobneje predstavili posamezne pojme logistike in informacijskih sistemov. V drugem delu smo predstavili CRM sistem in njegov razvoj, ki v središče dogajanja postavlja stranko oz. naročnika, ki je za razvoj in obstoj podjetja na trgu ključnega pomena. Bistvo koncepta CRM je spremenjen pogled na stranko, z upoštevanjem njenih potreb, želja in zahtev. V tretjem delu smo predstavili delovanje in ponudbo IP telefonije. V nalogi je prikazana IP telefonija kot način izvajanja koncepta CRM. V zadnjih letih so cene IP telefonije upadle, zato je bolj dostopna manjšim in srednje velikim podjetjem, ter tako hitro povrne investirana sredstva in prinese veliko novih funkcionalnosti. V zadnjem delu diplomske naloge smo predstavili integracijo obeh sistemov CRM in IP telefonije, našteli njune prednosti in slabosti, ter opisali njihov posreden vpliv na logistične procese. Na koncu naloge je opisana še integracija Cisco IP telefonije in Microsoft Dynamics CRM sistema.
Ključne besede: logistika, logistični procesi, informacijski sistemi, upravljanje odnosov s strankami, IP telefonija, podatkovna baza, integracija CRM in IP telefonije
Objavljeno: 25.08.2010; Ogledov: 1853; Prenosov: 203
.pdf Celotno besedilo (1,83 MB)

Iskanje izvedeno v 0.19 sek.
Na vrh
Logotipi partnerjev Univerza v Mariboru Univerza v Ljubljani Univerza na Primorskem Univerza v Novi Gorici